Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg. V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem. Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan.
Prisluhnite kaj so Liani Buršič o tem dremavem sladkosnedu povedali učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar. Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg.
V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem.
Medved visoko telesno temperaturo vzdržuje samo z živahno presnovo, pozimi pa ne pije in se ne hrani. Ker se tudi ne iztreblja, se mu v telesu kopičijo strupeni produkti presnove, zlasti sečnina. Dušika, ki je vezan s sečnino, ne izloča s sečem, temveč ga vgrajuje v beljakovine, ki se odlagajo v sokrvici. “Zimsko spanje” medveda je torej posebna oblika stradanja z zmožnostjo nevtraliziranja strupenih produktov presnove.
Medved je vsejed: hrani se z glivami, gozdnimi plodovi, podzemnimi deli rastlin in njihovimi zelenimi deli, nevretenčarji, glodavci in mrhovino. Odrasle parkljarje lahko ujame edinole v visokem snegu. Priložnostno pleni tudi domače živali.
Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan.
Prisluhnite kaj o tem dremavem sladkosnedu vedo učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg. V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem. Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan.
Prisluhnite kaj so Liani Buršič o tem dremavem sladkosnedu povedali učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar. Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg.
V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem.
Medved visoko telesno temperaturo vzdržuje samo z živahno presnovo, pozimi pa ne pije in se ne hrani. Ker se tudi ne iztreblja, se mu v telesu kopičijo strupeni produkti presnove, zlasti sečnina. Dušika, ki je vezan s sečnino, ne izloča s sečem, temveč ga vgrajuje v beljakovine, ki se odlagajo v sokrvici. “Zimsko spanje” medveda je torej posebna oblika stradanja z zmožnostjo nevtraliziranja strupenih produktov presnove.
Medved je vsejed: hrani se z glivami, gozdnimi plodovi, podzemnimi deli rastlin in njihovimi zelenimi deli, nevretenčarji, glodavci in mrhovino. Odrasle parkljarje lahko ujame edinole v visokem snegu. Priložnostno pleni tudi domače živali.
Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan.
Prisluhnite kaj o tem dremavem sladkosnedu vedo učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
V Sloveniji imamo 212 občin, vsako s svojim županom ali županjo. Čeprav se nam zdi skoraj samoumevno kaj župan počne, ali pa vsaj kaj bi moral početi, je županovanje le funkcija, ki ne preneha po poteku delovnega dne. Tretješolce na Osnovni šoli Toneta Čufarja je Alfred Gei povprašal kaj po njihovo dela župan. Omenili so nekaj njegovih delovnih, pa tudi domačih obveznosti.
Na današnji dan pred skoraj 300 leti se je na Dunaju rodila cesarica, ki je najbolj zaznamovala vladavino Habsburžanov – reformatorka Marija Terezija. Vsem dobro poznana je tudi njena šolska reforma, ki je leta 1774 uzakonila splošno šolsko obveznost, tako za fante kot dekleta. Šola v času Marije Terezije, ki je habsburškim deželam vladala 40 let, se je seveda po marsičem razlikovala od današnje. Kaj vse vedo o šoli nekoč, so Dominiki Ahačič povedali petošolci Osnovne šole Danile Kumar.
Pri nas lahko slona vidite le v živalskem vrtu, največja žival na kopnem pa nastopa tudi v pravljicah, zgodbah, šalah in frazemih. Slon v trgovini s porcelanom je izraz, ki ga poznajo v kar 31 jezikih in označuje nekoga, ki s svojim nerodnim in grobim obnašanjem povzroči škodo. Mladi bolj poznajo izraz neroden kot slon, čeprav, kot bomo izvedeli od biologinje Irene Furlan iz ljubljanskega živalskega vrta, to sploh ni res.
Pomlad je že v polnem razcvetu in za ta letni čas radi pravimo, da nas »razganjajo hormoni«. Slovar slovenskega knjižnega jezika piše, da je hormon snov, ki nastaja v žlezah z notranjim izločanjem in uravnava procese v organizmu. Odraslim je »norenje hormonov« precej znana zadeva, mlajši pa imajo za hormone svojevrstne razlage. Z učenci 4. A razreda Osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora se je pogovarjala Monika Kern.
Pomembno je sodelovati in ne zmagati. To je načelo, ki bi se ga morali držati prav vsi, ki tekmujejo, pa naj bo to v športu, znanosti, pri računalništvu, kemiji, fiziki ali matematiki. Kaj tekmovanja pomenijo vrhunskim mladim športnicam Maruši Mišmaš, Lauri Višnar in Taji Smukavec, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Plača je znesek, ki ga delavec dobi za svoje delo. Nekatera dela so v naši družbi bolj cenjena in zato tudi bolje plačana. Vsak uslužbenec si za pošteno delo zasluži tudi pošteno plačilo. O plačah- minimalnih, visokih, rednih in "pravičnih" se je Manca Udovič pogovarjala z učenci Osnovne šole Trnovo v Ljubljani.
Počitnic je za šolarje konec, nacionalno preverjanje znanja in splošna matura pa sta včeraj od mladih že zahtevala zbranost in znanje. Upamo, da tako kmalu po počitnicah niso imeli prazne glave. O praznih glavah pa tokrat učenci, ki prihajajo iz Osnovne šole Préserje, nevrolog dr. Blaž Koristnik in Špela Šebenik.
Učence šestih in devetih razredov osnovnih šol po Sloveniji v maju čaka pisanje obveznih Nacionalnih preverjanj znanja. Poleg preizkusa matematike, ki ga pišejo danes, devetošolce čaka še preizkus iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in tretjega predmeta, ki ga določi minister. Letos so izmed obveznih predmetov izbrali tuji jezik, tehniko in tehnologijo, kemijo ter domovinsko in državljansko kulturo in etiko. Slednjo bodo kot tretji predmet pisali tudi na Osnovni šoli Štore pri Celju. Kaj devetošolcem iz Štor pomenijo NPZ-ji in kako se na nanje pripravljali, je poizvedela Betka Burger.
Na današnji dan goduje sv. Florjan, zavetnik vseh gasilcev, zato danes obeležujemo tudi mednarodni dan gasilcev. S svojo hrabrostjo se izkažejo, ko jih ljudje najbolj potrebujemo - v primeru naravnih nesreč, požarov, pa tudi pri raznih drugih nevšečnostih, ki se pripetijo. Katere lastnosti pa mora imeti gasilec za opravljanje svojega dela je Alfred Gei povprašal tretješolce na Osnovni šoli Antona Ukmarja v Kopru.
V šolah dela veliko različnih delavcev – učitelji, hišniki, snažilke, kuharice, tajnice. Otroci med njimi po navadi izberejo svojega najljubšega. Tretješolci z OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi so Andreji Gradišar povedali, koga imajo najraje oni.
Dan brez plesa je izgubljen dan. Danes pa čisto zagotovo. Na dan, ko se je leta 1727 rodil utemeljitelj sodobnega baleta Jean-Georges Noverre, plesni navdušenci praznujejo svetovni dan plesa. Slavna ameriška koreografinja Martha Graham je nekoč dejala, da je ples skriti jezik duše. Kako pa je videti ples skozi oči učencev 4. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani, je poizvedela Polona Žučko.
Brez glasbe bi bilo življenje ena sama velika napaka, je napisal nemški filozof in skladatelj Friedrich Nietzsche. Nekateri igrajo različne inštrumente, drugi skladajo melodije, tretji pojejo. In če nekdo res lepo poje, pravimo, da poje kot slavček. O tem smo se pogovarjali z otroki z OŠ Leskovec pri Krškem, od ornitologa Tomaža Miheliča iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenija pa smo izvedeli več o slavčku. Mogoče pa angleško ime za tega sijajnega ptiča pevca (nightingale) razkriva eno izmed njegovih lastnosti, ki vam jo izdamo v oddaji Dobro jutro, otroci.
Po podatkih Organizacije združenih narodov je trenutno po svetu v vojnah udeleženih okoli 230 milijonov otrok. Ne samo, da so otroci priča oboroženim spopadom, skoraj 15 milijonov jih mora v vojnah tudi aktivno sodelovati. O vrstnikih, ki živijo na vojnih območjih, so razmišljali učenci Osnovne šole Bistrica pri Tržiču. Z njimi se je pogovarjala Dominika Ahačič.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Organizacija združenih narodov je leto 2015 razglasila za mednarodno leto tal. Ta so za ljudi izjemno pomembna, saj v njih uspevajo rastline, ki nam omogočajo preživetje. Da v njih ali na njih najdemo še veliko drugih zanimivih stvari in bitij, pa so Andreji Gradišar povedali tretješolci z OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je begunec definiran kot oseba, ki beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo. Zadeve seveda niso tako preproste, kot je preprosta ta razlaga. Begunci nam kažejo nazorno sliko globalnega problema, saj se njihovo število vsako leto povečuje. Kaj o vzrokih za begunsko problematiko vedo učenci 4. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani, je poizvedela Polona Žučko.
Pomlad se je vrnila. Zemlja je kot otrok, ki pozna poezijo je napisal Rilke. Vse najboljše, planet Zemlja! Želim ti čista morja, neokrnjeno naravo, da živalske vrste ne bodo več izumirale in čim manj izpušnih plinov. Predvsem pa ti želim, da bodo ljudje poskrbeli za tvojo lepoto in zdravje. Želim ti čim več ekološko ozaveščenih mladih, kot so Nika, Sara in Aljaž.Mladi iz osnovne šole Dravlje so zmagali letošnje tekmovanje Ekokviz ter si prislužili laskavi naziv Ekoface. Kdo je Ekofaca in kaj so njegove naloge, so povedali Gei Saje.
Pomlad je že potrkala na naša vrata. Toplejše in daljše dneve lahko izkoristimo za izlete v naravo. Narava nam daje veliko več, kot si kdaj mislimo. V naravi se da z nekaj iznajdljivosti in znanja varno preživeti. In na kakšen način bi zase poskrbeli mladi, če bi morali dlje časa preživeti v naravi? Svoje ideje so učenci 4. B razreda Osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora zaupali Moniki Kern
Scenaristi, režiserji, producenti, snemalci, asistenti, kamermani, tonski mojstri, lučkarji – pri snemanju filma sodeluje kar nekaj ljudi. Kakšno vlogo bi prevzeli šolarji z Osnovne šole Bežigrad, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Slovar slovenskega knjižnega jezika definira dolg kot nekaj, kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju. Zadolžujejo se bogati in revni – skoraj vsi ljudje so že kdaj morali odplačati dolgove, v katerih so se znašli zaradi najrazličnejših razlogov. Problem so zadolžitve najrevnejših, saj ti še veliko težje pridobijo sredstva za poravnavo dolgov. Petošolci iz Osnovne šole Ledina v Ljubljani so razmišljali, kaj vse razumemo pod pojmom dolga. Z njimi se je pogovarjala Betka Burger.
Neveljaven email naslov