Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Doživeli so vse stopnje razvoja sesalcev. Pred približno 60 milijoni let so bili še veliki kakor jazbec. Kasneje so dobili orjaško postavo. Veste za koga gre? Prisluhnite kaj so o tem samotarskem orjaku Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
O vplivu glasbe na človekov razvoj govorijo že zgodovinski viri. Platon je na primer dejal, da bi lahko napovedal, kakšna družba bo nastala, če bi lahko odločal, kakšno glasbo bodo poslušali mladi. Sodobne raziskave pa so pokazale, da imajo različni žanri različen vpliv na ljudi, še posebno na najmlajše. Tako ljudske pesmi in preproste melodije spodbujajo razločno govorjenje, širijo besedišče in krepijo občutek ugodja in samozavesti, rock in rap pa lahko zaradi svoje strukture in ritma pri starejših otrocih pomagata ohraniti zbranost v kaotičnem, nepredvidljivem okolju. Največ raziskav pa je bilo narejenih o vplivih klasične glasbe. Rezultati so pokazali, da klasika spodbudno vpliva na boljšo prostorsko in časovno predstavo, na večjo ustvarjalnost, izboljša znanje matematike in razvija estetski čut. Povečuje še zmožnost izražanja čustev, izboljša verbalne in intelektualne sposobnosti, vpliva na socialne stike ter celo na povečanje sposobnosti za učenje tujih jezikov. Kako pa se ob poslušanje klasike počutijo najmlajši, je zanimalo Leo Ogrin.
Otroška igra je polna domišljije in tudi posnemanja. Najmlajši se kdaj zabavajo tudi tako, da si pomerijo oblačila staršev. Ali da si na noge obujejo njihove velike čevlje in poskušajo hoditi. A šele ko nekoliko zrastejo, mladi ugotovijo, da izraz stopiti v prevelike čevlje pomeni tudi nekaj drugega. O tem smo se pogovarjali z učenci OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
Najstniki si velikokrat izbirajo svoje vzornike, po katerih se zgledujejo in jim želijo biti podobni. Marsikdo svojega vzornika najde tudi v učitelju - predvsem takšnem, ki je prijazen, zabaven, poleg pa kdaj pa kdaj pozabi tudi na domačo nalogo. Šolarji z OŠ Antona Ukmarja so Tadeji Bizilj povedali, kakšni učitelji so tudi njihovi vzorniki.
Res je ljubka, a naj vas ne zavede niti to, niti njena navidezna zmedenost. Surikata spada med zveri in plenilce. Je zelo zaščitniška teritorialka, ki odlično koplje in najraje živi v rovih, ki ga je izkopala druga žival, kot je na primer talna veverica. Rovi z razširjenimi prostori lahko segajo tudi več kot šest metrov globoko. In do kam seže naše znanje o njej? Liana Buršič je spraševala učence 3.B razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinjo in vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin.
Kakšna bi bila Zemlja, če bi bila oseba so razmišljali tretješolci iz OŠ Bežigrad.
V Frazeološkem slovarju Janeza Kebra je frazem zajemati življenje z veliko žlico opisan kot zelo intenzivno živeti. Se imeti dobro in obilno. Kako pa ga razumejo učenci s Prve OŠ Žalec?
Ta teden so snežinke pomalem pobelile večino naših krajev in otroci so že začeli razmišljali o tem, kako bodo spet uživali v igrah na snegu. Tudi nižje temperature kažejo na to, da bo morda zima v prihodnjih dneh le pokazala prave zobe. In če še nimate ideje, kaj vse se da na snegu početi, boste v naslednjih minutah dobili nekaj koristih nasvetov. Tadeji Bizilj so drugošolci z ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča podali kar nekaj zamisli, kako se zabavati na snegu.
Čeprav ga sokol selec s svojimi skoraj 400 km/h gladko premaga v sprintu, pa je gepard oziroma čita, še vedno najhitrejši sesalec na tleh. Ki recimo najhitrejšega človeka na svetu Usaina Bolta, ki lahko teče s hitrostjo 45 km/h, prekaša s svojimi tudi do 120 km/h. Še dobro, da pojenja tekma v nečimrnosti, vsaj upamo, da je tako, kajti velika grožnja gepardu v prejšnjem stoletju je bilo množično povpraševanje po njegovem kožuhu za izdelovanje ženskih plaščev. Izdelajmo si raje spoštljiv odnos do vsega, kar na obdaja in prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tem pikčastem dirkaču, povedali učenci 3.B razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Zakaj smo ljudje izumili denar in kako bi bil videti svet brez njega, so razmišljali tretješolci iz OŠ Bežigrad Ljubljana.
Odrasli imamo večkrat občutek, da imamo dela čez glavo – služba, družina, gospodinjska opravila in veliko drugih obveznosti ima vsak izmed nas, odraslih … Kako je z mladimi, so nam povedali učenci OŠ Maksa Durjave iz Maribora.
Pravljice, pa naj bodo žalostne, poučne, zabavne ali strašljive, so neizčrpen vrelec življenjskih modrosti in resnic. Popeljejo nas v svet čudežnih junakov in skrivnostnih bitij, z malo domišljije pa v njih tudi sami lahko postanemo prav vse – pogumni vitezi, neustrašni kraljeviči ali pa čudovite princeske. V pravljični svet je z otroki iz skupine Ptički iz Vrtca pod Gradom vstopila Tadeja Bizilj.
Drugi ponedeljek v januarju, prvi dan v novem delovnem tednu, najbrž pa ni naključje, da večkrat rečemo, da se nekaj vleče kot ponedeljek … O tem tudi v ponedeljkovi rubriki Dobro jutro, otroci učenci iz OŠ Maksa Durjave.
Če nismo ravno ljubitelji zime, se nam v debeli jakni, kapi, šalu in rokavicah pogosto toži po lahkih poletnih oblačilih. A obenem ne smemo dovoliti, da bi nas nizke temperature in slabe vremenske razmere omejile na preživljanja prostega časa le v notranjih prostorih. Zimskega vremena ne moremo spremeniti, lahko pa se mu prilagodimo. To dobro vedo tudi drugošolci z ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča, ki se v teh dneh toplo oblečejo. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov