Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Severni jelen je največji popotnik med kopenskimi sesalci. Ti večni nomadi potujejo preko nekaterih največjih divjin na zemlji. Hodijo v vrsti drug za drugim, da bi se izognili mučni hoji po visokem snegu. Z ekonomičnim načinom hoje, lahko na dan prehodijo tudi do 50 km. Mladi jeleni, stari 1 dan, so že sposobni teči hitreje od olimpijskih šprinterjev. Prisluhnite kaj so o tem rogatem garaču in Božičkovem pomočniku Liani Buršič povedali učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin, ki je tudi vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Severni jelen je največji popotnik med kopenskimi sesalci. Ti večni nomadi potujejo preko nekaterih največjih divjin na zemlji. Vsako leto se zvesto vračajo na tradicionalne kotitvene prostore v tundro, nato pa krenejo proti jugu v varno zavetje gozdov. Hodijo v vrsti drug za drugim, da bi se izognili mučni hoji po visokem snegu. Z ekonomičnim načinom hoje, lahko na dan prehodijo tudi do 50 km in kljub temu porabijo malo energije.
Ko nastopi čas za kotitev, matere zapustijo čredo in nekaj dni ostanejo same.
Mladi jeleni, stari 1 dan, so že sposobni teči hitreje od olimpijskih šprinterjev.
Jeleni so se prvič pojavili v začetku oligocena. Najmanjši predstavnik je mošus, ki tehta okrog 10 kg, največji pa je los, ki tehta do 800 kg. Samci imajo na glavi razvejano rogovje, ki požene na nastavkih čelnice. Rogovje vsako leto odpade, na njegovem mestu pa zraste novo, večje. Rast rogovja uravnava moški spolni hormon testosteron, tako da so samice brez rogovja. Le pri severnem jelenu sta rogata oba spola.
Severnega jelena imenujejo v Ameriki tudi karibu. Ima zelo široke parklje, ki se lahko še razkrečijo, kar mu zagotavlja zanesljivo hojo tudi po snegu. Ko se premika povzroča, nenavaden ropot, nekakšno ritmično prasketanje: ta značilni zvok je posledica drgnjenja dveh nožnih kosti. Dlaka zelo gostega in toplega kožuha mu porašča tudi gobec in nosnice. Za ljudstva, ki si z njim delijo hladno okolje skrajnega severa, je že od nekdaj nepogrešljiv. Laponci in Inuiti namreč uporabijo vse, kar jim ponuja: poleg teha, da ga uporabljajo kot vlečno žival, tudi strojijo njegovo kožo in jedo meso, rogovje uporabljajo za izdelavo orodja, mleko pa za izdelovanje značilnega sira.
Največ dela ima severni jelen med decembrskimi prazniki, saj ga v svoje sani, s katerimi razvaža darila otrokom, vpreže tudi Božiček.
V posnetku pa prisluhnite kaj o tem rogatem garaču in Božičkovem pomočniku vedo učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin, ki je tudi vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Severni jelen je največji popotnik med kopenskimi sesalci. Ti večni nomadi potujejo preko nekaterih največjih divjin na zemlji. Hodijo v vrsti drug za drugim, da bi se izognili mučni hoji po visokem snegu. Z ekonomičnim načinom hoje, lahko na dan prehodijo tudi do 50 km. Mladi jeleni, stari 1 dan, so že sposobni teči hitreje od olimpijskih šprinterjev. Prisluhnite kaj so o tem rogatem garaču in Božičkovem pomočniku Liani Buršič povedali učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin, ki je tudi vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Severni jelen je največji popotnik med kopenskimi sesalci. Ti večni nomadi potujejo preko nekaterih največjih divjin na zemlji. Vsako leto se zvesto vračajo na tradicionalne kotitvene prostore v tundro, nato pa krenejo proti jugu v varno zavetje gozdov. Hodijo v vrsti drug za drugim, da bi se izognili mučni hoji po visokem snegu. Z ekonomičnim načinom hoje, lahko na dan prehodijo tudi do 50 km in kljub temu porabijo malo energije.
Ko nastopi čas za kotitev, matere zapustijo čredo in nekaj dni ostanejo same.
Mladi jeleni, stari 1 dan, so že sposobni teči hitreje od olimpijskih šprinterjev.
Jeleni so se prvič pojavili v začetku oligocena. Najmanjši predstavnik je mošus, ki tehta okrog 10 kg, največji pa je los, ki tehta do 800 kg. Samci imajo na glavi razvejano rogovje, ki požene na nastavkih čelnice. Rogovje vsako leto odpade, na njegovem mestu pa zraste novo, večje. Rast rogovja uravnava moški spolni hormon testosteron, tako da so samice brez rogovja. Le pri severnem jelenu sta rogata oba spola.
Severnega jelena imenujejo v Ameriki tudi karibu. Ima zelo široke parklje, ki se lahko še razkrečijo, kar mu zagotavlja zanesljivo hojo tudi po snegu. Ko se premika povzroča, nenavaden ropot, nekakšno ritmično prasketanje: ta značilni zvok je posledica drgnjenja dveh nožnih kosti. Dlaka zelo gostega in toplega kožuha mu porašča tudi gobec in nosnice. Za ljudstva, ki si z njim delijo hladno okolje skrajnega severa, je že od nekdaj nepogrešljiv. Laponci in Inuiti namreč uporabijo vse, kar jim ponuja: poleg teha, da ga uporabljajo kot vlečno žival, tudi strojijo njegovo kožo in jedo meso, rogovje uporabljajo za izdelavo orodja, mleko pa za izdelovanje značilnega sira.
Največ dela ima severni jelen med decembrskimi prazniki, saj ga v svoje sani, s katerimi razvaža darila otrokom, vpreže tudi Božiček.
V posnetku pa prisluhnite kaj o tem rogatem garaču in Božičkovem pomočniku vedo učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin, ki je tudi vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Osnovnošolci s Pragerskega veliko svojega prostega časa preživijo z družinskimi člani in jim včasih tudi ponagajajo. Najpogosteje jezijo svoje starše, za potegavščine pa uporabljajo tudi plišaste igrače. Najmanj jim dišijo pospravljanje, učenje in dolgočasna hišna opravila.
Danes je 1. april, dan, ko so dovoljene najrazličnejše norčije in potegavščine. Ta neuradni praznik sicer izvira iz 18. stoletja, ko se je dvorni norček pošalil iz francoskega kralja Ludivka XIV. Kako se bodo na današnji dan pošalili iz vseh okoli sebe in katere so njihove najljubše šale, so Alešu Ogrinu, še preden so se šole zaprle, povedali otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.
Izbor najboljših izjav tega tedna, ko so najmljaši razmišljali o tem, kaj je gospodarska rast, kaj dela natakar in kako mamico razveseliti na materinski dan.
Čas je za potep. Ne gremo sicer daleč, za slabi dve minuti se boste z oddajo Dobro jutro, otroci namreč preselili v Italijo. Učence z OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec smo vprašali, kaj vse vedo o tej državi. Oddaja je bila posneta že pred težavami z epidemijo.
Danes je materinski dan. Čeprav bo zaradi razmer zunaj vsaj do nekaterih daril težje priti, imajo najmlajši še vedno veliko idej o tem, kako bodo razveselili svoje mame. Te ideje so nam – še pred zaprtjem šol – zaupali otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.
Čeprav so v teh dneh restavracije in lokali zaprti in so vsi tamkajšnji delavci, od natakarjev do kuharjev doma pa smo še pred trenutnim stanjem, ko so doma tudi šolarji, obiskali Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta V Radovljici. Z najmlajšimi se je Tadeja Bizilj pogovarjala o poklicu natakarja, prisluhnimo, kaj so povedali …
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o besedi karantena, o delu čevljarja in o tem, kakšen šport so smučarski skoki. Vse pogovore smo seveda posneli, še preden so šole zaprla svoja vrata. Na vrsti je rubrika Tedenski aktualni DJO.
Če bi vse teklo po ustaljenem ritmu, bi se danes s preizkusom planiške velikanke v dolini pod Poncami začelo svetovno prvenstvo v poletih. Tja bi šli tako stari kot mladi, slednji predvsem jutri, saj so četrtkove kvalifikacije že tradicionalno namenjene ogledu otrok. Polete bi zagotovo spremljali tudi otroci iz Smučarskega kluba Zagorje, sekcije za skoke, ki trenirajo v Kisovcu. Že pred časom se je pri njih oglasila Andreja Gradišar, ki jih je med drugim vprašala, zakaj so se odločili za ta šport.
Karantena je osamitev zaradi suma okuženosti, piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ker vemo, da imamo že odrasli včasih težavo pri razumevanju zdravstvenih izrazov, nas je zanimalo, kako poznana je beseda pri najmlajših. Pred dnevi, ko v Sloveniji še ni bilo okuženih s koronavirusom, smo se o tem pogovarjali z učenci OŠ Boštanj.
V naslednjih minutah boste slišali nekaj najbolj iskrivih izjav naših najmlajših poslušalcev. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se med tednom z njimi pogovarjali o Rusiji, enakopravnosti, poklicu odvetnika, tem, kaj dela slikar in kako se pripravi dobro kosilo. Tokrat so bili naši sogovorniki otroci iz Radovljice, Kamnika, Kranja, Bohinjske Bistrice in Pirana. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj.
Lonci, začimbe in prave sestavine. To je vse, kar potrebujejo tretješolci z OŠ Cirila Kosmača Piran, da skuhajo okusno kosilo. In ker jim gre kuhanje dobro od rok, jim tudi pametnih nasvetov ne zmanjka. Z njimi se je pogovarjal Gašper Stražišar.
Z otroki z OŠ Jakoba Aljaža Kranj bomo odpotovali do Rusije in raziskovali največjo državo na svetu.
Na današnji dan leta 1962 je umrl slovenski slikar in grafik Vladimir Lamut. Ob tej obletnici so otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica razmišljali, kako se slikar loti ustvarjanja in kako išče ideje za svoje ustvarjanje.
O tem, kakšno je delo odvetnika z otroki iz OŠ Antona Tomaža Linharta iz Radovljice.
S tretješolci z OŠ Frana Albrehta Kamnik smo se pogovarjali o tem, kaj je enakopravnost? Kakšne pravice so skupne vsem in kaj je enakopravnost v šoli?
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o besedi sporazum, delu medicinskih sester in zdravstvenikov, o tem, kako nekdo postane kralj, odpravili so se tudi v Francijo in za konec tedna pospravljali razred. Pred nami je rubrika Tedenski aktualni DJO, v kateri boste slišali otroke iz Kamnika, Radovljice, Bohinjske Bistrice, Boštánja in Pirana.
Preden otroci zapustijo šolo in odidejo domov, je potrebno razred tudi pospraviti. Za tretješolce iz Osnovne šole Cirila Kosmača Piran to ni nikakršen problem, saj se učijo pospravljanja razreda že vse od prvega razreda. In ker so pri tem tudi izredno pridni, jim nasvetov ne zmanjka. Z njimi se je pogovarjal Gašper Stražišar.
Neveljaven email naslov