Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če rečemo, da je nekaj dobilo noge, s tem seveda ne mislimo, da so zrasle spodnje okončine. O tem, kaj to pomeni, učenci OŠ Trebnje, o nogah pa fiziologinja iz Inštituta za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete.
Predniki ljudi so postali dvonožni pred štirimi, po nekaterih teorijah celo sedmimi milijoni let. Razlogov bi bilo lahko več: osvoboditev rok, ki so jih nato uporabljali za držanje predmetov ali nošenje hrane, s pokončno držo so imeli boljši pogled na okolico in nevarnosti, razlog bi bila lahko tudi sprememba bivalnega prostora – ne več gozd, temveč savana. Evolucijske spremembe in prilagoditve so torej naši vrsti omogočite ne le pokončne drže, temveč tudi hojo, skakaje in tek. Če pa rečemo, da je nekaj dobilo noge, s tem mislimo nekaj čisto drugega … O tem pa učenci iz OŠ Trebnje in fiziologinja dr. Helene Lenasi iz Inštituta za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Če rečemo, da je nekaj dobilo noge, s tem seveda ne mislimo, da so zrasle spodnje okončine. O tem, kaj to pomeni, učenci OŠ Trebnje, o nogah pa fiziologinja iz Inštituta za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete.
Predniki ljudi so postali dvonožni pred štirimi, po nekaterih teorijah celo sedmimi milijoni let. Razlogov bi bilo lahko več: osvoboditev rok, ki so jih nato uporabljali za držanje predmetov ali nošenje hrane, s pokončno držo so imeli boljši pogled na okolico in nevarnosti, razlog bi bila lahko tudi sprememba bivalnega prostora – ne več gozd, temveč savana. Evolucijske spremembe in prilagoditve so torej naši vrsti omogočite ne le pokončne drže, temveč tudi hojo, skakaje in tek. Če pa rečemo, da je nekaj dobilo noge, s tem mislimo nekaj čisto drugega … O tem pa učenci iz OŠ Trebnje in fiziologinja dr. Helene Lenasi iz Inštituta za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Radi berete kriminalke? Kdo je skrivnostni tat, ki je ukradel dragulj in kdo je sosedu ukradel rože? V podobne tematike se je poglobila Ana Marie, učenka 3. razreda Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava - Podružnica Pragersko. O svoji kriminalki se je pogovarjala z Dejanom Petkom.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Slovenski olimpijci na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju osvajajo medalje kot za stavo. Ko drvijo po belih strminah se nam, ki jih spremljamo od daleč, zdi vse zelo preprosto. Učenci 3. A razreda Osnovne šole Štore so Ani Gabršček razložili, da ni tako – športniki morajo za uvrstitev na olimpijske igre trdo trenirati.
Zaradi uspehov slovenskih smučarskih skakalcev smo v zadnjih letih Slovenci ta šport, ki sicer izvira iz Norveške, vzeli za svojega. Z 12-letnim smučarskim skakalcem Luko Robnikom iz II. OŠ Celje se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vožnja z avtomobilom je lahko prava dogodivščina, če seveda dobro poskrbimo za varnost. Vsi otroci na primer vedo, da so sprednji sedeži rezervirani za starejše. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je tako? Učenci tretjega razreda III. osnovne šole Celje so z Ano Gabršček našteli nekaj odgovorov.
Prejšnji teden je Slovenijo zajela tema. Določene ceste so bile neprevozne, šole zaprte in določeni predeli brez elektrike. Kako so otroci preživeli dan doma brez elektrike, je Dejan Petek vprašal učence 1. In 2. razreda Osnovne šole Jurija Vege v Moravčah.
Vožnja z avtomobilom je lahko prava dogodivščina, če seveda dobro poskrbimo za varnost. Vsi otroci na primer vedo, da so sprednji sedeži rezervirani za starejše. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je tako? Učenci tretjega razreda III. osnovne šole Celje so z Ano Gabršček našteli nekaj odgovorov.
Na 22. zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, ki se bodo pričele danes zvečer, bo skupaj nastopilo več kot 2500 športnikov. Med njimi bo tudi 66 Slovencev. Tem so dobre želje v Soči poslali učenci II. OŠ Celje.
Učenci 3. b. razreda Osnovne šole dr. Vita Kraigherja so razmišljali o tem, kaj delati, ko ni elektrike, da nam ni dolgčas.
O občutkih pri drsanju smo se pogovarjali z umetnostno drsalko iz II. Osnovne šole Celje Nino Pušnik.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Radi poslušate ritmično poudarjeno poezijo oziroma bitovsko zabavno glasbo? Verjetno to bolj poznate pod okrajšavo rap. Kaj pa sploh je rap, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Se spomnite, kaj ste želeli postati, ko ste bili majhni? Morda astronavt, učiteljica, balerina ali svetovno znani športnik. Verjetno ste si to delo takrat predstavljali malo drugačno, kot pa v resnici je. O tem, kaj delajo evropski poslanci, se je Andreja Gradišar pogovarjala z učenci 2. b. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana.
V Ljubljani poteka že šesti festival kulturno - umetnostne vzgoje Bobri. Privablja predvsem otroke na različne gledališke in filmske predstave ter na delavnice. Ali veste, kako zvenijo smeti? To so učencem prikazali na glasbeno gledališki predstavi Posluh! Recikliramo. Iz odpadnih materialov in embalaže so glasbeniki izvabljali zanimive in drugačne zvoke, otrokom pa s tem povedali zgodbo o potrošništvu, recikliranju in skrbi za naš planet. Kaj vse so videli in slišali, so Petri Medved povedali petošolci Osnovne šole Dravlje iz Ljubljane.
Neveljaven email naslov