Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je edina vrsta svoje družine, Struthionidae, in svojega rodu, Struthio. Odlikujejo ga dolg vrat in noge ter sposobnost hitrega teka. Noji so največja danes živeča vrsta ptic. Znanstveno ime za noja izvira iz grške besede za »kameljega vrabca«, in sicer zaradi njegovega dolgega vratu. Noj ima v primerjavi z drugimi ptiči popolnoma drugačno zgradbo nog, ki mu omogočajo hiter pobeg pred nevarnostjo. Noge imajo močne mišice. Noj hodi s hitrostjo 4 km/h, v času parjenja ali v primeru nevarnosti pa teče s hitrostjo 30 km/h. V primeru neposredne življenjske nevarnosti lahko doseže tudi hitrost 70 km/h. Prisluhnite, kaj so o noju povedali učenci 3. L in M razreda OŠ Lavrica ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je edina vrsta svoje družine, Struthionidae, in svojega rodu, Struthio. Odlikujejo ga dolg vrat in noge ter sposobnost hitrega teka. Noji so največja danes živeča vrsta ptic. Znanstveno ime za noja izvira iz grške besede za »kameljega vrabca«, in sicer zaradi njegovega dolgega vratu.
Noj ima v primerjavi z drugimi ptiči popolnoma drugačno zgradbo nog, ki mu omogočajo hiter pobeg pred nevarnostjo. Noge imajo močne mišice. Noj hodi s hitrostjo 4 km/h, v času parjenja ali v primeru nevarnosti pa teče s hitrostjo 30 km/h. V primeru neposredne življenjske nevarnosti lahko doseže tudi hitrost 70 km/h.
Noji navadno tehtajo med 90 in 130 kg, nekateri samci pa so dosegli celo težo do 155 kg. Oči so večje od možganov. Peresa so mehka in služijo kot izolacija ter se precej razlikujejo od togih peres letalcev z zračnim profilom. Pri odraslih samcih so v glavnem črna, na krilih in repu pa je tudi nekaj belih peres. Samice in mladi samci so sivkastorjavi in ponekod beli. Noji imajo drobna zakrnela krila, ki jih samci uporabljajo pri dvorjenju, poleg tega pa lahko tudi nudijo senco mladičem. Na dveh prstih krila so kremplji. Močne noge so brez peres. Noji stojijo na dveh prstih, pri čemer je večji podoben kopitu. Ta prilagoditev jim pomaga pri teku. Pri spolni zrelosti (starost od dveh do štirih let) so samci lahko visoki med 1,8 in 2,7 m, samice pa med 1,7 in 2 m. Noj lahko dočaka 75 let.
Prisluhnite v posnetku kaj so o noju povedali učenci 3. L in M razreda OŠ Lavrica ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je edina vrsta svoje družine, Struthionidae, in svojega rodu, Struthio. Odlikujejo ga dolg vrat in noge ter sposobnost hitrega teka. Noji so največja danes živeča vrsta ptic. Znanstveno ime za noja izvira iz grške besede za »kameljega vrabca«, in sicer zaradi njegovega dolgega vratu. Noj ima v primerjavi z drugimi ptiči popolnoma drugačno zgradbo nog, ki mu omogočajo hiter pobeg pred nevarnostjo. Noge imajo močne mišice. Noj hodi s hitrostjo 4 km/h, v času parjenja ali v primeru nevarnosti pa teče s hitrostjo 30 km/h. V primeru neposredne življenjske nevarnosti lahko doseže tudi hitrost 70 km/h. Prisluhnite, kaj so o noju povedali učenci 3. L in M razreda OŠ Lavrica ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je edina vrsta svoje družine, Struthionidae, in svojega rodu, Struthio. Odlikujejo ga dolg vrat in noge ter sposobnost hitrega teka. Noji so največja danes živeča vrsta ptic. Znanstveno ime za noja izvira iz grške besede za »kameljega vrabca«, in sicer zaradi njegovega dolgega vratu.
Noj ima v primerjavi z drugimi ptiči popolnoma drugačno zgradbo nog, ki mu omogočajo hiter pobeg pred nevarnostjo. Noge imajo močne mišice. Noj hodi s hitrostjo 4 km/h, v času parjenja ali v primeru nevarnosti pa teče s hitrostjo 30 km/h. V primeru neposredne življenjske nevarnosti lahko doseže tudi hitrost 70 km/h.
Noji navadno tehtajo med 90 in 130 kg, nekateri samci pa so dosegli celo težo do 155 kg. Oči so večje od možganov. Peresa so mehka in služijo kot izolacija ter se precej razlikujejo od togih peres letalcev z zračnim profilom. Pri odraslih samcih so v glavnem črna, na krilih in repu pa je tudi nekaj belih peres. Samice in mladi samci so sivkastorjavi in ponekod beli. Noji imajo drobna zakrnela krila, ki jih samci uporabljajo pri dvorjenju, poleg tega pa lahko tudi nudijo senco mladičem. Na dveh prstih krila so kremplji. Močne noge so brez peres. Noji stojijo na dveh prstih, pri čemer je večji podoben kopitu. Ta prilagoditev jim pomaga pri teku. Pri spolni zrelosti (starost od dveh do štirih let) so samci lahko visoki med 1,8 in 2,7 m, samice pa med 1,7 in 2 m. Noj lahko dočaka 75 let.
Prisluhnite v posnetku kaj so o noju povedali učenci 3. L in M razreda OŠ Lavrica ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Danes se ne bomo podrobneje in morda z novimi pogledi spuščali v to, kaj koncept "biti priden" zares pomeni. Da velikokrat sploh ni hvalnica otrokovemu vedenju, ampak zgolj prikimavanje temu, da zna biti všečen nam, družbi, da zna ugajati drugim, čeprav takrat ni zares avtentično svoj. Tokrat je Liano Buršič zanimalo, kakšne vzgojne ukrepe uporabijo starši, takšne, ki učinkujejo seveda, ko otroci niso pridni oziroma bolje, kadar ne izpolnjujejo svojih obveznosti, največkrat šolskih. Liana se je pogovarjala z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja.
Letošnji nacionalni mesec skupnega branja poteka med 8. septembrom, dnevom pismenosti in 13. oktobrom, ko se konča letošnji teden otroka. Tako kot lani, so se akciji tudi letos pridružile številne ustanove in posamezniki, ki v Sloveniji skrbijo za spodbujanje branja in bralne kulture. Po vsej Sloveniji, zamejskem in tudi zdomskem prostoru je organiziranih več kot štiristo dogodkov, ki na najrazličnejše zanimive načine spodbujajo otroke, mladino in odrasle k branju. Koliko v resnici berejo mladi, kakšen je njihov odnos do branja in knjig, katere knjige bi radi videli na seznamu za domače branje in kaj bi po njihovem mnenju še spodbudilo bralno kulturo pri nas – o vsem tem z mladimi navdušenimi bralci več v naši mladinski oddaji Hudo! v soboto po 9h, zdaj pa prisluhnimo, kaj radi berejo tretješolci Tilen, Tin, Lucija, Dora, Fiona in Ana z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Na današnji dan leta 1918 je bila ustanovljena Narodna galerija Slovenije. Svoje prostore ima v stavbi ljubljanskega Narodnega doma na Cankarjevi cesti, v njej pa hranijo največjo zbirko umetnin, ki so nastale na slovenskem ozemlju v obdobjih med srednjim vekom in modernizmom. Zagotovo ste tudi poslušalke in poslušalci že obiskali to osrednjo galerijo slovenskih likovnih del. No, o tem, kaj galerija pravzaprav je, pa se je Aleš Ogrin pogovarjal z otroki, ki obiskujejo 3.A in 3.B razred na Osnovni šoli Horjul.
Z amazonskim tropskim gozdom so gorela pljuča planeta, ves svet je bil v skrbeh za svojo sedanjost in prihodnost ….kaj pa mladi? Liana Buršič se je pogovarjala z drugošolci, Nikom, Domnom, Zojo, Zalo, Ino in Miho, s kranjske OŠ Staneta Žagarja.
O tem, v kakšnih krajih bi radi živeli, smo se pogovarjali z otroki iz Celja. Imajo raje kraje, kjer vedno sije sonce, ali območja, kjer prevladujeta sneg in mraz? V mestu ali v naravi? No, nekateri vejo tudi to, v kateri državi bi živeli …
V tem tednu so mesto Velenje obarvale najrazličnejše barve, zastavice, baloni, pisane nogavičke in oranžne kitke. V naše kraje je prišla najpogumnejša, najmočnejša in verjetno tudi najbolj navihana deklica, Pika Nogavička, ki jo najmlajši dobro poznajo. Kakšne norčije vse zganja Pika in v čem bi ji bili radi podobni, so Tadeji Bizilj povedali tretješolci z OŠ Rudolfa Maistra Šentilj.
Plastika. Okoljevarstvena groza, strah in trepet flore in favne našega planeta. Tudi plastične vrečke. Kaj pa o njih mislijo prvošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja? Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Otroci so do sedaj že dodobra stopili nazaj na pot nabiranja znanja in z vsakim dnem, ko se odpravijo v šolo, postajajo pametnejši. A kaj pravzaprav zares pomeni biti pameten in kdo so zares tisti, ki so najpametnejši? O tem so s Katarino Mazoro in Alešem Ogrinom govorili otroci, ki so obiskovali poletno počitniško varstvo na I. osnovni šoli Celje.
Otroke iz Celja smo vprašali, ali zavidajo pticam, ki letijo? In kam bi sami odleteli, če bi lahko ...
Kaj si najmlajši predstavljajo pod nazivom projekta Zveze prijateljev mladine Slovenije Teden otroka?
Prvi teden pouka v novem šolskem letu se počasi bliža koncu. Zgodnje jutranje vstajanje, novi predmeti na urniku, novi sošolci, novo znanje pred vrati. O tem, kaj je in bo prineslo novo šolsko leto, bomo s šolarji in z učiteljico slovenščine govorili v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! po deveti – zdaj pa prisluhnimo najmlajšim s I. Osnovne šole Celje, ki so v prvih dneh pouka že razmišljali o tem, s čim se bodo ukvarjali, ko odrastejo in kateri poklic menijo, da je pravi za njih.
Kakšno vreme je všeč otrokom? Sonce, da se lahko kopajo, dež, da lahko skačejo po lužah, ali sneg, da se lahko sankajo? Raziskujemo v oddaji Dobro jutro, otroci.
Pozno poletje in jesen sta čas izobilja, ko nam naši vrtovi ponudijo najrazličnejše vrtnine, za katere smo pridno skrbeli vse od pomladi, ko smo jih posadili ali posejali. Pri vrtnarjenju so vam seveda lahko pomagali tudi najmlajši, ki imajo tudi sami kar nekaj idej o tem, kaj vse bi vzgajali, če bi vrt imeli sami. Kaj vse to je, so Katarini Mazori in Alešu Ogrinu povedali otroci, ki so obiskovali poletno počitniško varstvo na I. osnovni šoli Celje.
Otroke z različnih krajev po Sloveniji smo ujeli še na počitnicah in jih vprašali, zakaj se po njihovem deveti mesec v letu imenuje september ali kimavec. Imajo sami radi september?
O najljubšem okusu sladoleda smo se pogovarjali z drugošolci z OŠ Prežihovega Voranca.
Še zadnjič to šolsko leto je večina šolarjev prestopila šolski prag, nato pa za več kot 2 meseca odhajajo na počitnice. Na počitnice pa odhaja tudi naša stalna jutranja rubrika Dobro jutro, otroci. Še zadnjič to šolsko leto prisluhnimo mladim sogovornikom. Tokrat prihajajo z OŠ Dragomelj, govorili pa so o svojih počitniških načrtih in tem, kaj se na šoli dogaja poleti.
Športna aktivnost sprošča, povečuje sposobnost koncentracije, spodbuja kreativnost in sposobnost pomnjenja ter ugodno vpliva na boljše soočanje z vsakodnevnimi problemi. Tretješolci iz Osnovne šole Livade iz Izole - Anže, Dane, Rok, Mia, Živa, Sofija in Hana, imajo šport zelo radi – seveda pa vedo, da morajo aktivnosti v teh toplih dneh omejiti na zgodnje jutranje ter dopoldanske in pozne popoldanske ter večerne ure. Kateri so njihovi najljubši športi, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Sreča je povsod v zraku … in samo čaka, da jo ujamemo. Tako nekako gre parafraza iz ene od Whitmanovih pesmi. Liana Buršič jo je s tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani, poskušala ujeti v besede. Kaj pa vas osrečuje?
Neveljaven email naslov