Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V našem četrtkovem živalskem kraljestvu pod okriljem oddaje Dobro jutro, otroci pa tokrat o kralju živali. Čeprav ima spoštovanja vreden naziv, mu v povprečju uspe le vsak peti napad, prav sleherni pa ga pošteno izčrpa. Njegov plen je navadno hitrejši, vztrajnejši in ga opazi, še preden ima priložnost napasti… V krdelu pa lovijo izključno levinje. Kaj so Liani Buršič o levu povedali učenci 3. L in M razreda OŠ Lavrica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju pa prisluhnite v posnetku.
Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 metra, rep pa ima dolg 1,1 m. Težek je lahko do 250 kg. Zaradi goste samčeve grive se med vsemi mačkami samec in samica najbolj razlikujeta. Levi se družijo v družinah (krdelih), ki obvladujejo področje do 30 km naokoli. Nekdaj je živel v južni Evropi (Grčiji). Njegova domovina je bila, razen tropskih pragozdov, vsa Afrika in južna Azija vse do Gangesa. Danes živi lev v naravnem okolju le še v prostranih savanah in stepah južno od Sahare in na zelo majhnem teritoriju blizu Bombaja v Indiji. Leva pogosto imenujemo kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. Grivo imajo samo samci. Levi so razen gepardov edine velike mačke, ki živijo v skupinah.
Krdelo šteje okrog 12 članov. Večinoma so to levinje, ki so v sorodu in njihovi mladiči. Večinoma lovijo samice, ki pri pregonu plena medsebojno sodelujejo. Samčeva naloga je, da brani ozemlje svojega krdela pred drugimi levi. Njegovo gromko rjovenje je slišati do 8 kilometrov daleč.
Levi so mesojedci. Krdelo se hrani z zebrami, gnuji, gazelami in bivoli, samotarji pa z glodalci, zajci in plazilci. V povprečju jim uspe le vsak peti napad, vsak napad pa jih pošteno izčrpa. Njihov plen je navadno hitrejši, vztrajnejši in jih opazi, še preden imajo priložnost napasti… V krdelu lovijo izključno levinje.
V posnetku pa lahko prisluhnete kaj so o levu povedali učenci in učenke 3. L in M razreda OŠ Lavrica ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
V našem četrtkovem živalskem kraljestvu pod okriljem oddaje Dobro jutro, otroci pa tokrat o kralju živali. Čeprav ima spoštovanja vreden naziv, mu v povprečju uspe le vsak peti napad, prav sleherni pa ga pošteno izčrpa. Njegov plen je navadno hitrejši, vztrajnejši in ga opazi, še preden ima priložnost napasti… V krdelu pa lovijo izključno levinje. Kaj so Liani Buršič o levu povedali učenci 3. L in M razreda OŠ Lavrica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju pa prisluhnite v posnetku.
Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 metra, rep pa ima dolg 1,1 m. Težek je lahko do 250 kg. Zaradi goste samčeve grive se med vsemi mačkami samec in samica najbolj razlikujeta. Levi se družijo v družinah (krdelih), ki obvladujejo področje do 30 km naokoli. Nekdaj je živel v južni Evropi (Grčiji). Njegova domovina je bila, razen tropskih pragozdov, vsa Afrika in južna Azija vse do Gangesa. Danes živi lev v naravnem okolju le še v prostranih savanah in stepah južno od Sahare in na zelo majhnem teritoriju blizu Bombaja v Indiji. Leva pogosto imenujemo kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. Grivo imajo samo samci. Levi so razen gepardov edine velike mačke, ki živijo v skupinah.
Krdelo šteje okrog 12 članov. Večinoma so to levinje, ki so v sorodu in njihovi mladiči. Večinoma lovijo samice, ki pri pregonu plena medsebojno sodelujejo. Samčeva naloga je, da brani ozemlje svojega krdela pred drugimi levi. Njegovo gromko rjovenje je slišati do 8 kilometrov daleč.
Levi so mesojedci. Krdelo se hrani z zebrami, gnuji, gazelami in bivoli, samotarji pa z glodalci, zajci in plazilci. V povprečju jim uspe le vsak peti napad, vsak napad pa jih pošteno izčrpa. Njihov plen je navadno hitrejši, vztrajnejši in jih opazi, še preden imajo priložnost napasti… V krdelu lovijo izključno levinje.
V posnetku pa lahko prisluhnete kaj so o levu povedali učenci in učenke 3. L in M razreda OŠ Lavrica ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Še zadnji dan tega leta je pred nami. Ste uresničili in izpolnili vse, kar ste si za letos zadali? Ali pa lovite zadnji vlak? No, učencem z OŠ Notranjskega odreda Cerknica časa največkrat zmanjka za šolske obveznosti.
Šolarji v tem tednu uživajo na brezskrbnih božično-novoletnih počitnicah in tudi številni starši so si vzeli proste dni, da lahko preživijo kar čim več časa s svojimi otroki. Idej za kratkočasenje in druženje zagotovo ne zmanjka, nekateri jih poiščejo v toplem domu, drugim so bolj všeč družinske aktivnosti v zimski idili. Kaj najraje počnejo s svojimi starši, so Tadeji Bizilj povedali četrtošolci Maruša, Samuel, Ajda, Tine, Lina in Žan z Osnovne šole Rače.
V teh decembrskih dneh so bolj kot katera druga domišljijska pravljična bitja v osredju dobri trije možje, ki otroke razveseljujejo z darili. A še zdaleč niso edini, ki jih imajo otroci radi. Ko se začnejo v njihovih ustih majati prvi mlečni zobki, je lahko marsikateri otrok prestrašen, žalosten in se boji bolečin, a ko pomisli na to, da ga bo po tem obiskala zobna miška, je strah hitro premagan. Polona Grilc je skupaj z otroki iz OŠ Gradec, Podružnične šole Vače, razmišljala o zobni miški pa tudi o tem, kje živi, kaj počne in kaj naredi z mlečnimi zobki otrok.
Toplo stanovanje, dišeči piškoti ali potica, praznične lučke, prijetne melodije in predvsem bližina tistih, ki jih imamo najraje – ja, vse to je božič. In čeprav so za otroke v teh dneh zelo pomembna darila, se vsi zavedajo, da božiček nima neomejenih zalog in da so lahko zadovoljni že, če jih danes pod smrekico pričaka kakšno majhno presenečenje. Dobri mož je darila za letos že raznesel, o tem, kakšni so njegovi načrti sedaj pa je s tretješolci z OŠ Litija, Podružnične šole Vače razmišljala Polona Grilc.
Petek je danes, 21. december, in zadnji dan pouka za šolarje v tem letu je končno tu. Čeprav je pred njimi še nekaj šolskih ur, bodo te danes potekale v bolj veselem in sproščenem vzdušju. Kako počitnice in prihajajoče praznične dni pričakujejo četrtošolci in osmošolci iz Osnovne šole Rače in kakšne načrte imajo, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Risani junaki so med otroki zelo priljubljeni, nekateri prisegajo na živalske junake, drugim so ljubši tisti v človeški obliki. Tretješolci iz OŠ Gradec, Podružnične šole Vače, so Poloni Grilc povedali, katere junake najraje spremljajo sami in kaj bi se zgodilo, če bi ti prišli k njim na obisk.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mesec december se bo počasi prevesil v drugo polovico, mesta po vsej Sloveniji pa so že praznično obarvana in okrašena z več tisoč lučkami in okraski. Tudi osnovnošolci v teh dneh pridno okrašujejo učilnice in šole pa tudi svoje sobe in domove. Tretješolci Andreja, Nik, Julija, Zala in Lan iz Ljubljane so Tadeji Bizilj povedali, kako se okraševanja lotijo sami.
Bolivija, Peru, Čile, Argentina in Ekvador so njegove dežele. Rad živi in leta visoko. Pade malo manj rad in tudi redko, saj je izjemen letalec, jadralec pravzaprav. Tudi težak. Po kilogramih. Dolgoživ pa tudi. Dočaka lahko celo 100 let. Že veste o katerem ptiču govorimo? Liana Buršič je o njem spraševala učence 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik, Julijo, Jona, Marka, Maja, Emila in Alice ter biologinjo in vodnico v ZOO-ju Petro Hrovatin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
V jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci smo slišali kar nekaj modrosti. Mladi sicer pravijo, da jim ne gre vse vedno kot po maslu, a vedo, da se na napakah tudi učimo. Prisluhnimo učencem OŠ Žalec.
Se tudi k vam kdaj prikrade dolgčas? Ko ne veste, kaj početi, ko se minute vlečejo kot ure, ko se vam vse naokoli zdi nesmiselno in ja, enostavno dolgočasno. Večina vas sicer takrat vzame v roke kakšno elektronsko napravo, a idej, kako pregnati dolgčas, je še veliko več, predvsem pa so še veliko boljše. Lahko preberete kakšno knjigo, kaj narišete ali pobarvate, napišete kakšno pesem ali zgodbo. Še več idej pa imajo petošolci Nika, Anika, Eneja, Vid in Urban iz OŠ Notranjskega odreda Cerknica. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Včasih so otroci hodili v šolo drugače kot hodijo danes – hodili so peš, se pri tem družili in tudi marsikatero ušpičili. Danes jih starši prevažajo sem in tja in vedno manj je učencev, ki bi v šolo in domov hodili peš. S tem se manj družijo, pogovarjajo, z uporabo prevoznih sredstev pa povečujejo tudi obremenitev okolja. O tem, zakaj je pametno in koristno hoditi peš, bodo več povedale učenke s I. Osnovne šole Žalec jutri v naši mladinski oddaji Hudo! po 9h, zdajle pa prisluhnimo, katera so najljubša prevozna sredstva petošolcev iz Cerknice. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Še en iz Avstralije. Ki ni kenguru. Ampak vrečo pa nosi s seboj, ves čas. Rove koplje kot profesionalni rudarji ali pa vsaj tako dobro kot podzemni kameradi krti. Kljub svoji miroljubnosti, so znani samoobrambni primeri, ko je s svojo težo človeka podrl na tla in mu z ostrimi zobmi globoko zagrizel pod kožo. Sicer raje grize trave in korenine. Rastlinojedec pač. Liano Buršič je zanimalo, kaj o njem vedo učenci 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, Petra Hrovatin.
Neveljaven email naslov