Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice, krastače,česnovke, rege, rjave žabe ter zelene žabe. Kako pa jih vidijo otroci? Liani Buršič so jih orisali učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice (urhi), krastače (navadna in zelena), česnovke, rege, rjave žabe (sekulja, plavček, rosnica in laška žaba) ter zelene žabe (debeloglavka, zelena in pisana žaba). Žabe (znanstveno ime Anura; imenovane tudi brezrepe dvoživke, brezrepi krkoni ali kratko brezrepci) so največja in najbolj znana skupina dvoživk. Anura izvira iz grščine in pomeni »brez repa«.
Na jedilniku odraslih dvoživk se znajdejo razne žuželke, polži, pajki, deževniki … Pri prehranjevanju si na žalost ne morejo pomagati s pecljatimi zobmi, saj so zelo krhki, zato plen pojedo v enem kosu. Nekatere žabe si svoj slasten zalogaj ulovijo kar z iztegljivim in lepljivim jezikom. Ličinke dvoživk imajo majhne zobce, med katere se ujamejo razne alge, odmrle rastline in živali.
Žabe svatbo so imele,
zbrane od sosednih mlak,
jedle, pile so in pele,
rega, rega, reg, kvak, kvak, kvak, kvak …
Kot pripoveduje pesmica, žabe glasno oznanjajo čas parjenja, običajno spomladi, s svojim značilnim oglašanjem. Regljajo le žabji mladeniči, da privabljajo samice. Žabji samec zleze na samičin hrbet in jo objame s sprednjima nogama. Nato samica v vodo odloži jajčeca, ki jih samec sproti oplaja. Skupku jajčec s sluzjo pravimo mrest. Iz oplojenih jajčec se v vodi razvijejo ličinke (paglavci), ki imajo v notranjosti telesa škrge in plavuti podoben rep. Ob koncu preobrazbe škrge zakrnijo, razvijejo se pljuča, namesto repa zrastejo noge in mladi žabec ali žaba se lahko poda kopenskim dogodivščinam naproti.
V oddaji oziroma posnetku pa lahko slišite kaj o žabi vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice, krastače,česnovke, rege, rjave žabe ter zelene žabe. Kako pa jih vidijo otroci? Liani Buršič so jih orisali učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice (urhi), krastače (navadna in zelena), česnovke, rege, rjave žabe (sekulja, plavček, rosnica in laška žaba) ter zelene žabe (debeloglavka, zelena in pisana žaba). Žabe (znanstveno ime Anura; imenovane tudi brezrepe dvoživke, brezrepi krkoni ali kratko brezrepci) so največja in najbolj znana skupina dvoživk. Anura izvira iz grščine in pomeni »brez repa«.
Na jedilniku odraslih dvoživk se znajdejo razne žuželke, polži, pajki, deževniki … Pri prehranjevanju si na žalost ne morejo pomagati s pecljatimi zobmi, saj so zelo krhki, zato plen pojedo v enem kosu. Nekatere žabe si svoj slasten zalogaj ulovijo kar z iztegljivim in lepljivim jezikom. Ličinke dvoživk imajo majhne zobce, med katere se ujamejo razne alge, odmrle rastline in živali.
Žabe svatbo so imele,
zbrane od sosednih mlak,
jedle, pile so in pele,
rega, rega, reg, kvak, kvak, kvak, kvak …
Kot pripoveduje pesmica, žabe glasno oznanjajo čas parjenja, običajno spomladi, s svojim značilnim oglašanjem. Regljajo le žabji mladeniči, da privabljajo samice. Žabji samec zleze na samičin hrbet in jo objame s sprednjima nogama. Nato samica v vodo odloži jajčeca, ki jih samec sproti oplaja. Skupku jajčec s sluzjo pravimo mrest. Iz oplojenih jajčec se v vodi razvijejo ličinke (paglavci), ki imajo v notranjosti telesa škrge in plavuti podoben rep. Ob koncu preobrazbe škrge zakrnijo, razvijejo se pljuča, namesto repa zrastejo noge in mladi žabec ali žaba se lahko poda kopenskim dogodivščinam naproti.
V oddaji oziroma posnetku pa lahko slišite kaj o žabi vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Doživeli so vse stopnje razvoja sesalcev. Pred približno 60 milijoni let so bili še veliki kakor jazbec. Kasneje so dobili orjaško postavo. Veste za koga gre? Prisluhnite kaj so o tem samotarskem orjaku Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
O vplivu glasbe na človekov razvoj govorijo že zgodovinski viri. Platon je na primer dejal, da bi lahko napovedal, kakšna družba bo nastala, če bi lahko odločal, kakšno glasbo bodo poslušali mladi. Sodobne raziskave pa so pokazale, da imajo različni žanri različen vpliv na ljudi, še posebno na najmlajše. Tako ljudske pesmi in preproste melodije spodbujajo razločno govorjenje, širijo besedišče in krepijo občutek ugodja in samozavesti, rock in rap pa lahko zaradi svoje strukture in ritma pri starejših otrocih pomagata ohraniti zbranost v kaotičnem, nepredvidljivem okolju. Največ raziskav pa je bilo narejenih o vplivih klasične glasbe. Rezultati so pokazali, da klasika spodbudno vpliva na boljšo prostorsko in časovno predstavo, na večjo ustvarjalnost, izboljša znanje matematike in razvija estetski čut. Povečuje še zmožnost izražanja čustev, izboljša verbalne in intelektualne sposobnosti, vpliva na socialne stike ter celo na povečanje sposobnosti za učenje tujih jezikov. Kako pa se ob poslušanje klasike počutijo najmlajši, je zanimalo Leo Ogrin.
Otroška igra je polna domišljije in tudi posnemanja. Najmlajši se kdaj zabavajo tudi tako, da si pomerijo oblačila staršev. Ali da si na noge obujejo njihove velike čevlje in poskušajo hoditi. A šele ko nekoliko zrastejo, mladi ugotovijo, da izraz stopiti v prevelike čevlje pomeni tudi nekaj drugega. O tem smo se pogovarjali z učenci OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
Najstniki si velikokrat izbirajo svoje vzornike, po katerih se zgledujejo in jim želijo biti podobni. Marsikdo svojega vzornika najde tudi v učitelju - predvsem takšnem, ki je prijazen, zabaven, poleg pa kdaj pa kdaj pozabi tudi na domačo nalogo. Šolarji z OŠ Antona Ukmarja so Tadeji Bizilj povedali, kakšni učitelji so tudi njihovi vzorniki.
Res je ljubka, a naj vas ne zavede niti to, niti njena navidezna zmedenost. Surikata spada med zveri in plenilce. Je zelo zaščitniška teritorialka, ki odlično koplje in najraje živi v rovih, ki ga je izkopala druga žival, kot je na primer talna veverica. Rovi z razširjenimi prostori lahko segajo tudi več kot šest metrov globoko. In do kam seže naše znanje o njej? Liana Buršič je spraševala učence 3.B razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinjo in vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin.
Kakšna bi bila Zemlja, če bi bila oseba so razmišljali tretješolci iz OŠ Bežigrad.
V Frazeološkem slovarju Janeza Kebra je frazem zajemati življenje z veliko žlico opisan kot zelo intenzivno živeti. Se imeti dobro in obilno. Kako pa ga razumejo učenci s Prve OŠ Žalec?
Ta teden so snežinke pomalem pobelile večino naših krajev in otroci so že začeli razmišljali o tem, kako bodo spet uživali v igrah na snegu. Tudi nižje temperature kažejo na to, da bo morda zima v prihodnjih dneh le pokazala prave zobe. In če še nimate ideje, kaj vse se da na snegu početi, boste v naslednjih minutah dobili nekaj koristih nasvetov. Tadeji Bizilj so drugošolci z ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča podali kar nekaj zamisli, kako se zabavati na snegu.
Čeprav ga sokol selec s svojimi skoraj 400 km/h gladko premaga v sprintu, pa je gepard oziroma čita, še vedno najhitrejši sesalec na tleh. Ki recimo najhitrejšega človeka na svetu Usaina Bolta, ki lahko teče s hitrostjo 45 km/h, prekaša s svojimi tudi do 120 km/h. Še dobro, da pojenja tekma v nečimrnosti, vsaj upamo, da je tako, kajti velika grožnja gepardu v prejšnjem stoletju je bilo množično povpraševanje po njegovem kožuhu za izdelovanje ženskih plaščev. Izdelajmo si raje spoštljiv odnos do vsega, kar na obdaja in prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tem pikčastem dirkaču, povedali učenci 3.B razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Zakaj smo ljudje izumili denar in kako bi bil videti svet brez njega, so razmišljali tretješolci iz OŠ Bežigrad Ljubljana.
Odrasli imamo večkrat občutek, da imamo dela čez glavo – služba, družina, gospodinjska opravila in veliko drugih obveznosti ima vsak izmed nas, odraslih … Kako je z mladimi, so nam povedali učenci OŠ Maksa Durjave iz Maribora.
Pravljice, pa naj bodo žalostne, poučne, zabavne ali strašljive, so neizčrpen vrelec življenjskih modrosti in resnic. Popeljejo nas v svet čudežnih junakov in skrivnostnih bitij, z malo domišljije pa v njih tudi sami lahko postanemo prav vse – pogumni vitezi, neustrašni kraljeviči ali pa čudovite princeske. V pravljični svet je z otroki iz skupine Ptički iz Vrtca pod Gradom vstopila Tadeja Bizilj.
Drugi ponedeljek v januarju, prvi dan v novem delovnem tednu, najbrž pa ni naključje, da večkrat rečemo, da se nekaj vleče kot ponedeljek … O tem tudi v ponedeljkovi rubriki Dobro jutro, otroci učenci iz OŠ Maksa Durjave.
Če nismo ravno ljubitelji zime, se nam v debeli jakni, kapi, šalu in rokavicah pogosto toži po lahkih poletnih oblačilih. A obenem ne smemo dovoliti, da bi nas nizke temperature in slabe vremenske razmere omejile na preživljanja prostega časa le v notranjih prostorih. Zimskega vremena ne moremo spremeniti, lahko pa se mu prilagodimo. To dobro vedo tudi drugošolci z ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča, ki se v teh dneh toplo oblečejo. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov