Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice, krastače,česnovke, rege, rjave žabe ter zelene žabe. Kako pa jih vidijo otroci? Liani Buršič so jih orisali učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice (urhi), krastače (navadna in zelena), česnovke, rege, rjave žabe (sekulja, plavček, rosnica in laška žaba) ter zelene žabe (debeloglavka, zelena in pisana žaba). Žabe (znanstveno ime Anura; imenovane tudi brezrepe dvoživke, brezrepi krkoni ali kratko brezrepci) so največja in najbolj znana skupina dvoživk. Anura izvira iz grščine in pomeni »brez repa«.
Na jedilniku odraslih dvoživk se znajdejo razne žuželke, polži, pajki, deževniki … Pri prehranjevanju si na žalost ne morejo pomagati s pecljatimi zobmi, saj so zelo krhki, zato plen pojedo v enem kosu. Nekatere žabe si svoj slasten zalogaj ulovijo kar z iztegljivim in lepljivim jezikom. Ličinke dvoživk imajo majhne zobce, med katere se ujamejo razne alge, odmrle rastline in živali.
Žabe svatbo so imele,
zbrane od sosednih mlak,
jedle, pile so in pele,
rega, rega, reg, kvak, kvak, kvak, kvak …
Kot pripoveduje pesmica, žabe glasno oznanjajo čas parjenja, običajno spomladi, s svojim značilnim oglašanjem. Regljajo le žabji mladeniči, da privabljajo samice. Žabji samec zleze na samičin hrbet in jo objame s sprednjima nogama. Nato samica v vodo odloži jajčeca, ki jih samec sproti oplaja. Skupku jajčec s sluzjo pravimo mrest. Iz oplojenih jajčec se v vodi razvijejo ličinke (paglavci), ki imajo v notranjosti telesa škrge in plavuti podoben rep. Ob koncu preobrazbe škrge zakrnijo, razvijejo se pljuča, namesto repa zrastejo noge in mladi žabec ali žaba se lahko poda kopenskim dogodivščinam naproti.
V oddaji oziroma posnetku pa lahko slišite kaj o žabi vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice, krastače,česnovke, rege, rjave žabe ter zelene žabe. Kako pa jih vidijo otroci? Liani Buršič so jih orisali učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice (urhi), krastače (navadna in zelena), česnovke, rege, rjave žabe (sekulja, plavček, rosnica in laška žaba) ter zelene žabe (debeloglavka, zelena in pisana žaba). Žabe (znanstveno ime Anura; imenovane tudi brezrepe dvoživke, brezrepi krkoni ali kratko brezrepci) so največja in najbolj znana skupina dvoživk. Anura izvira iz grščine in pomeni »brez repa«.
Na jedilniku odraslih dvoživk se znajdejo razne žuželke, polži, pajki, deževniki … Pri prehranjevanju si na žalost ne morejo pomagati s pecljatimi zobmi, saj so zelo krhki, zato plen pojedo v enem kosu. Nekatere žabe si svoj slasten zalogaj ulovijo kar z iztegljivim in lepljivim jezikom. Ličinke dvoživk imajo majhne zobce, med katere se ujamejo razne alge, odmrle rastline in živali.
Žabe svatbo so imele,
zbrane od sosednih mlak,
jedle, pile so in pele,
rega, rega, reg, kvak, kvak, kvak, kvak …
Kot pripoveduje pesmica, žabe glasno oznanjajo čas parjenja, običajno spomladi, s svojim značilnim oglašanjem. Regljajo le žabji mladeniči, da privabljajo samice. Žabji samec zleze na samičin hrbet in jo objame s sprednjima nogama. Nato samica v vodo odloži jajčeca, ki jih samec sproti oplaja. Skupku jajčec s sluzjo pravimo mrest. Iz oplojenih jajčec se v vodi razvijejo ličinke (paglavci), ki imajo v notranjosti telesa škrge in plavuti podoben rep. Ob koncu preobrazbe škrge zakrnijo, razvijejo se pljuča, namesto repa zrastejo noge in mladi žabec ali žaba se lahko poda kopenskim dogodivščinam naproti.
V oddaji oziroma posnetku pa lahko slišite kaj o žabi vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Kakšni so vaši spomini na osnovno šolo? Tekli smo po hodnikih, se družili in igrali s prijatelji, izvajali lumparije in pisali teste. S testi smo tudi dobili tudi kakšno slabo oceno, ki jo je bilo potrebno povedati staršem. Kako povedati staršem za slabo oceno, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Za zajtrk kakav, za malico lizika, po kosilu sladica in zvečer še košček torte – tako bi izgledal popoln dan vsakega sladkosneda. Zdaj pa zaprimo oči in si predstavljajmo svet brez sladkarij. Kakšen bi bil? Kaj bi jedli namesto sladkih dobrot? Odgovore so Ani Gabršček pomagali poiskati učenci 5. razreda Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Združene države Amerike, kljub temu, da morda še nikoli nismo bili tam, zaradi hollywoodskih filmov, preseljevanja in mešanja kultur, kar dobro poznamo. A zagotovo o tej državi ne vemo vsega. Na primer to, da ZDA nimajo uradnega jezika. Da imajo v eni od zveznih držav Montani trikrat več krav, kot pa tam prebiva ljudi. Ali pa da se kar tri mesta imenujejo Santa CLaus, po slovensko Božiček. O ZDA se je z učenci 3. b. razreda Osnovne šole dr. Vita Kraigherja pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš dan se zagotovo začne najlepše, če se že zgodaj zjutraj od srca nasmejimo. Eden izmed rekov pravi, da to, kakšen bo naš dan, določa tudi gibanje kotičkov naših ust. In ker je med drugim znano, da je smeh pol zdravja, so se o tem, kdaj in čemu so se nazadnje najbolj nasmejali, pogovarjali Aleš Ogrin in otroci iz 5. B razreda Osnovne šole Bežigrad.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ali veliko nakupujete? Marsikdo zelo uživajo v nakupih in zelo radi gleda različne izdelke, medtem ko marsikatere zelo težko spraviš v trgovino. Ko nekaj potrebujemo, moramo iti v trgovino, vendar ne kupimo vedno samo tistega, kar potrebujemo. Zakaj kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Veliko otrok ima svojo najljubšo plišasto igračo, ki ga spremlja doma, na počitnicah in v postelji. Tudi starejši jih uporabljamo. Plišasta igrača je lahko naš zaupnik, pomožni vzglavnik, okras ali pa kaj drugega. Zakaj imamo plišaste igrače, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Prule v Ljubljani.
Luna Kajin prihaja iz Zagorja ob Savi. Osmošolka rada piše pesmi in prav zaradi tega je njen dolžnik celo ravnatelj Osnovne šole Toneta Okrogarja, ki jo obiskuje. Napisala mu je namreč pesem, ki jo je podaril svoji ženi za rojstni dan. Luna pravi, da pesmi še posebej hitro nastanejo, kadar je žalostna ali ko jo je kaj prizadelo. Več o sebi pa naj vam v pesmi pove kar sama.
Poznamo veliko različnih orkestrov – simfoničnega, godalnega, tamburaškega, pihalnega, revijskega in še bi lahko naštevali. Vsem pa je skupno eno, in sicer dirigent. Ta mora znati igrati na več instrumentov, če vodi vokalno zasedbo pa tudi obvladati solo petje. O tem, zakaj dirigenti mahajo z rokami, in kaj se zgodi, če jih ni na koncert, se je Andreja Gradišar pogovarjala s prvo- in drugošolci Podružnične Osnovne šola Mlinše.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov