Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnji gost iz živalskega kraljestva s svojim načinom prav sozvanja s hitrostjo bivanja, ki nam jo obeta bližnji dopustniški čas. Polž je tisti ležerni mehkužec, ki je edini osvojil kopno. Tipična polžja hišica ima obliko stožca, ki se zavija okoli ravne središčnice kot idealne osi. Vrh je najstarejši, spodnji zavoj pa najmlajši del hišice. Število zavojev se giblje od 2 do 16 in sicer tako da so mlajši zavoji vedno večji od predhodnih; večina polžev ima od 3-15 zavojev, pri nekaterih vrstah jih je več kot 50. In kaj so o polžih Liani Buršič povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v naslednjih minutah.
So največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev, ki se med sabo močno razlikujejo tako po velikosti in telesnih značilnostih kot po življenjskih prostorih in ekoloških nišah, katere zavzemajo. Skupina zajema več kot štiri petine vseh danes živečih mehkužcev, tj. od 60.000 do 80.000 vrst. Po številu vrst in raznolikosti jih med vsemi razredi živali prekašajo samo žuželke.
Polži naseljujejo zelo različna okolja in so edini mehkužci, ki so osvojili kopno.
Hišica je zgrajena iz apnenca, ki je v različni mineralni obliki. Po navadi raste nepretrgoma, pri nekaterih polžih pa se robna rast hišice izmenjuje z obdobji, ko se hišica le debeli. Tipična polžja hišica ima obliko stožca, ki se zavija okoli ravne središčnice kot idealne osi. Vrh je najstarejši, spodnji zavoj pa najmlajši del hišice. Število zavojev se giblje od 2 do 16 in sicer tako da so mlajši zavoji vedno večjo od predhodnih; večina polžev ima od 3-15 zavojev, pri nekaterih vrstah jih je več kot 50. Oblika hišice je zelo spremenljiva – pri nekaterih je v obliki visoke spirale, pri drugih je iz širokih zavojev ali celo popolnoma sploščenih oblik. Predstavniki iz družine steklenk (Vitrinidae) imajo tako majhne hišice, da se ne morejo potegniti vanje. Slinarji (Limacidae) imajo pod plaščem (palijem) samo še ostanke hišice v oblik ovalne apnenčaste ploščice, lazarji (Arionidae) pa le drobna apnenčasta zrna. Hišica je lahko popolnoma gladka ali pa je na njej polno grbastih ali trnastih izrastkov.
In kaj si o teh ležernih mehkužcih mislijo in vedo učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite oddaji oziroma posnetku!
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Današnji gost iz živalskega kraljestva s svojim načinom prav sozvanja s hitrostjo bivanja, ki nam jo obeta bližnji dopustniški čas. Polž je tisti ležerni mehkužec, ki je edini osvojil kopno. Tipična polžja hišica ima obliko stožca, ki se zavija okoli ravne središčnice kot idealne osi. Vrh je najstarejši, spodnji zavoj pa najmlajši del hišice. Število zavojev se giblje od 2 do 16 in sicer tako da so mlajši zavoji vedno večji od predhodnih; večina polžev ima od 3-15 zavojev, pri nekaterih vrstah jih je več kot 50. In kaj so o polžih Liani Buršič povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v naslednjih minutah.
So največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev, ki se med sabo močno razlikujejo tako po velikosti in telesnih značilnostih kot po življenjskih prostorih in ekoloških nišah, katere zavzemajo. Skupina zajema več kot štiri petine vseh danes živečih mehkužcev, tj. od 60.000 do 80.000 vrst. Po številu vrst in raznolikosti jih med vsemi razredi živali prekašajo samo žuželke.
Polži naseljujejo zelo različna okolja in so edini mehkužci, ki so osvojili kopno.
Hišica je zgrajena iz apnenca, ki je v različni mineralni obliki. Po navadi raste nepretrgoma, pri nekaterih polžih pa se robna rast hišice izmenjuje z obdobji, ko se hišica le debeli. Tipična polžja hišica ima obliko stožca, ki se zavija okoli ravne središčnice kot idealne osi. Vrh je najstarejši, spodnji zavoj pa najmlajši del hišice. Število zavojev se giblje od 2 do 16 in sicer tako da so mlajši zavoji vedno večjo od predhodnih; večina polžev ima od 3-15 zavojev, pri nekaterih vrstah jih je več kot 50. Oblika hišice je zelo spremenljiva – pri nekaterih je v obliki visoke spirale, pri drugih je iz širokih zavojev ali celo popolnoma sploščenih oblik. Predstavniki iz družine steklenk (Vitrinidae) imajo tako majhne hišice, da se ne morejo potegniti vanje. Slinarji (Limacidae) imajo pod plaščem (palijem) samo še ostanke hišice v oblik ovalne apnenčaste ploščice, lazarji (Arionidae) pa le drobna apnenčasta zrna. Hišica je lahko popolnoma gladka ali pa je na njej polno grbastih ali trnastih izrastkov.
In kaj si o teh ležernih mehkužcih mislijo in vedo učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite oddaji oziroma posnetku!
Z mladimi iz Škofje Loke in Novega mesta o največjem krščanskem prazniku ...
Zakaj pomladi rečemo ravno pomlad, so razmišljali drugošolci iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.
Kača že arhetipsko vzbuja strah pri mnogo ljudeh, kaj šele če je velika, ogromna, največja na svetu, v kakršno zna zrasti piton. A pri pitonih je strah , vsaj ta, ki ga lahko racionaliziramo z dejstvi, odveč, saj je piton plašna, samotarska in nočna žival, ki potrebuje temo in varno zavetje, kamor se zateče, ko potrebuje mir. O njem so Liani Buršič spregovorili učenci tretjih razredov OŠ Domžale in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, Petra Hrovatin.
V življenju vsakega od nas so ljudje, ki jih spoštujemo, cenimo, za katere menimo, da so veliki ljudje – pa ne zaradi svoje velikosti v centimetrih, ampak zaradi svojih dejanj. Pogosto tako razmišljamo tudi o ljudeh, ki so naredili nekaj dobrega ne le za nas, temveč za našo državo, ves svet. Kdo so hvalevredni ljudje po njihovem mišljenju, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz Osnovne šole Mengeš.
Zakaj imamo radi rože, so razmišljali drugošolci iz OŠ Danile Kumer Ljubljana.
Danes se bomo z mladimi ustavili ob zelo znanem pregovoru: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Ali mlada generacija še verjame v to, da se zloba ne izplača?
Ura je …….., šolarji se počasi že prebujajo v zadnji šolski dan v tem tednu – nekatere čakajo ure matematike, slovenščine, druge biologija, fizika ali kemija. Petošolci Jure, Kaja, Pia, Martin, Meta in Maruša iz Osnovne šole Orehek pravijo, da imajo sicer pouk radi, ampak, še bolj veseli pa so, ko šolski zvonec oznani začetek šolskega odmora. Kaj takrat počnejo, so povedali Tadeji Bizilj.
Če ste ravno pri zajtrku, vam želimo dober tek, v jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci pa bodo vsaj posredno ostali pri tej temi. Otroci iz OŠ Grm Novo mesto so se Špeli Šebenik razgovorili o izrazu z dlani jesti.
Šolarji kar nekaj ur dnevno preživijo v šolah, kjer je pridobivanje novega znanja na prvem mestu. Za zabavo se redkokdaj najde čas, morda le med šolskimi odmori ali v času malice. Zato toliko bolj nestrpno čakajo konec pouka in konce tedna, ko se prava zabava zares začne. Mladi novinarji iz Osnovne šole Grm Novo mesto bodo v naši jutrišnji oddaji Hudo! med 9h in 10h s svojimi sogovorniki poskrbeli, da se boste prav vsi poslušalci ob poslušanju dobro zabavali in se tudi dodobra nasmejali. Kako? Naj ostane presenečenje do jutri - zdajle pa prisluhnimo, kaj so o zabavi petošolci z OŠ Orehek povedali Tadeji Bizilj.
Ptički se ženijo ne le od Gregorjevega ampak že vsaj od januarja, pa tudi na Valentinovo so imeli ohcet, kot pravijo na Gorenjskem. Skratka, svatovsko žvrgolenje je pravi spomladanski hit, vsakič znova. A vsaj en predstavnik te velike družine letalcev je drugačen. Je bolj ritem sekcija. Glasen. In prilagodljiv. Zato na srečo ni ogrožen. Veste za katero ptico gre? Liana Buršič je o njej povprašala učence tretjih razredov OŠ Domžale in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin.
Zakaj so poslali avto v vesolje, so razmišljali drugošolci z OŠ Vrhovci.
Le o čem bodo mladi na gregorjevo, na dan, ko se ptički ženijo, govorili v rubriki Dobro jutro, otroci? Tudi z njimi bomo klicali pomlad, čas ljubezni, v katerem se je baje najlažje zaljubiti, biti v rožicah.
Če bi vprašali otroke, bi ti zagotovo rekli, da znajo biti njihovi starši tudi kdaj slabe volje. A otroci imajo veliko domišljije in jezo, skrb in žalost staršev z malo truda hitro lahko popravijo. Meta, Pia, Kaja, Maruša, Martin in Jure iz Osnovne šole Orehek so Tadeji Bizilj povedali, kaj najraje delajo s svojimi starši in kako jih ob slabih trenutkih spravijo v dobro voljo.
Številne šole svoje učence že od prvih razredov učijo, kako je treba skrbeti za okolje. Organizirajo akcije zbiranja starega papirja in spodbujajo k odgovornemu ravnanju z odpadki, vodo in električno energijo. Tudi na Osnovni šoli Orehek Kranj mlade eko face – petošolci Jure, Martina, Pia, Meta, Kaja in Maruša dobro vedo, kako ohranjati čisto okolje. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov