Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetošolci že uživajo v brezskrbnih počitnicah, pa tudi za vse ostale učence je to šolsko leto že pri koncu. Testov ni več, ocene so večinoma že zaključene. Marsikomu od mladih, pa tudi njihovim staršem, se je že odvalil kamen od srca. Več o tem izrazu pa učenci iz Osnovne šole Dobravlje.
Kakšno breme je mladim iz Dobravelj padlo z ramen?
Devetošolci že uživajo v brezskrbnih počitnicah, pa tudi za vse ostale učence je to šolsko leto že pri koncu. Testov ni več, ocene so večinoma že zaključene. Marsikomu od mladih (pa tudi njihovim staršem) se je že odvalil kamen od srca. Več o tem izrazu pa z učenci iz Osnovne šole Dobravlje.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Devetošolci že uživajo v brezskrbnih počitnicah, pa tudi za vse ostale učence je to šolsko leto že pri koncu. Testov ni več, ocene so večinoma že zaključene. Marsikomu od mladih, pa tudi njihovim staršem, se je že odvalil kamen od srca. Več o tem izrazu pa učenci iz Osnovne šole Dobravlje.
Kakšno breme je mladim iz Dobravelj padlo z ramen?
Devetošolci že uživajo v brezskrbnih počitnicah, pa tudi za vse ostale učence je to šolsko leto že pri koncu. Testov ni več, ocene so večinoma že zaključene. Marsikomu od mladih (pa tudi njihovim staršem) se je že odvalil kamen od srca. Več o tem izrazu pa z učenci iz Osnovne šole Dobravlje.
Da je žirafa najvišja žival na svetu, ob pogledu nanjo verjetno sklepa marsikdo. Samci lahko zrastejo v višino do 5,5 metra, samice do 4,3. Žirafji vrat je dolg v povprečju 1,8 metra in tehta 270 kilogramov! Tudi noge so dolge približno toliko kot vrat. Podobno kot človeški prstni odtis je tudi vsaka žirafja koža edinstvena, neponovljiva, saj ima vsaka nekoliko drugačne vzorec. In kaj so o teh višinskih prežvekovalkah Liani Buršič povedali učenci in učenke 3. L in M razreda OŠ Lavrica in biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite jim v posnetku.
Največ večjih puščav je nastalo zaradi primernega premikanja zračnih mas po planetu. Zadnja desetletja pa je opazno vedno hitrejše širjenje puščav. Dezertifikacija je planetarni ekološki in okoljski problem. Pojavlja se v pol-puščavskem svetu, kjer so naravne spremembe in človeški posegi, kot so paša, krčenje gozdov in vse večja poraba vode, spodkopale zemljo. Uničena rastlinska plast se zaradi pomanjkanja vode ne obnovi več. Najhitreje raste južni del puščave Gobi na Kitajskem. Od leta 1975 se je puščava Tengger povečala za površino Hrvaške. Kako pa nastajajo puščave po mnenju tretješolcev OŠ Brezovica pri Ljubljani? Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
S srčki obarvano valentinovo smo uvozili, prav tako pa iz tujine prihaja tudi ljubezenski frazem, o katerem bodo govorili učenci iz Žalca IN slovenistkO iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kdaj imate vi metuljčke v trebuhu?
O poklicih in tem, kaj bodo počeli, ko odrastejo, se je z najmlajšimi z Osnovne šole Otočec pogovarjala Tadeja Bizilj.
V zadnjih nekaj desetletjih je konj ob vseh pomembnih vlogah, ki jih je odigral v zgodovini, pridobil še dodatno poslanstvo – postal je član terapevtskega tima ter pomočnik in sodelavec v procesu aktivnosti in terapije s pomočjo konja. Terapije s pomočjo konja sicer v razvitem svetu že predstavljajo pomembni del medicinske in psihosocialne rehabilitacije ter psihoterapevtske, specialno in socialno pedagoške obravnave oseb s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju. Kaj pa so o konju, tem grivastem plemenitežu Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda ljubljanske OŠ Alojzija Šuštarja in biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ZOO-ju boste slišali v naslednjih minutah.
Ivan Cankar je bil nekoč takole krtičen: Naši umetniki ne delajo za ljudstvo, ne poznajo ga in zato jih tudi ono ne pozna. Naj torej stradajo in životarijo nadalje, kakor so stradali in životarili doslej! Naše ljudstvo ne rabi umetnosti, doslej je živelo brez nje, pa naj živi brez nje do konca! In resnično: naši umetniki so pobrali šila in kopita in so pobegnili v tujino, vsi do zadnjega, s svojo umetnostjo vred. Zakaj spoznali so v svoji modrosti, da je vendarle nekoliko prijetnejše, če stradajo v tujini, nego da bi stradali doma, kjer imajo na prežgani juhi še očitanje in zasmeh v zabelo. Naj bodo Cankarjeve besede na današnji kulturni praznik v razmislek vsem nam. Brez kulture in umetnosti pa nočejo živeti slovenski otroci. Lea Ogrin se je pogovarjala s tretješolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.
Ženske so nekoč veljale za nežnejši, občutljivejši, šibkejši in tudi neumnejši spol. Ponekod so si morale pravico do enakopravnosti izboriti. Slovenke se splošne volilne pravice, ki so jo dobile leta 1920, po podatkih o volilni udeležbi, niso bistveno veselile. Na volišče je prišlo le okoli 1.400 Ljubljančank, kar je predstavljalo zgolj okoli deset odstotkov takratnih polnoletnih žensk v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni, so volilno pravico ponovno izgubile in jo pridobile znova po drugi svetovni vojni leta 1945, vendar je glede na naravo enostrankarskega sistema niso mogle prav zares uveljavljati do leta 1990. V tokratni rubriki Dobro jutro, otroci boste slišali kakšne so močne ženske po mnenju otrok iz OŠ Poljane Ljubljana, v sredo pa boste slišali še kakšni so močni moški. Prisluhnite odgovorom tretješolcev, ki jih je posnela Lea Ogrin.
Dnevi so lepši, če ni prepirov, sporov, če se dobro razumemo … Če smo na isti valovni dolžini … Kaj to pomeni, bodo povedali učenci Prve osnovne šole Žalec in strokovnjak Martin Žvelc, vodja digitalizacije arhiva na RTV Slovenija.
Mladostniki danes večino svojega časa preživljajo za računalniki in telefoni. Namesto družabnih iger so tu računalniške igre, namesto druženja s prijatelji v živo pa dostikrat raje izberejo pogovore po socialnih omrežjih. Kaj jih pritegne na svetovnem spletu, kako tam poskrbijo za varnost, ali prepoznajo lažne novice ter kako spretni so na socialnih omrežjih, bomo slišali v jutrišnji oddaji Hudo!, v kateri bodo gosti mladi novinarji z Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke, zdaj pa prisluhnimo, kaj so o medmrežju Tadeji Bizilj povedali najmlajši, tri in štiriletniki iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom.
Tokrat v četrtkovem živalskem kraljestvu predstavljamo eno najbolj priljubljenih živali, a bolj v kulinaričnem kot živaloljubnem smislu. Prašiča – o katerem pa kroži kar veliko neresničnih mitov. Prisluhnite kaj so o tem snažnem brihtnežu Liani Buršič povedali učenci 3. A in b razreda OŠ Alojzija Šuštarja iz Ljubljane ter Petra Hrovatin, biologinja in vodnica v živalskem vrtu.
Ljudje smo že od nekdaj fascinirani nad zlatom; Inki so verjeli, da gre za sončeve solze, Grki pa da je zlato zlitina vode in sonca. Leta 2008 je vrednost zlata dosega rekordno vrednost 1000ih dolarjev na unčo. Ljudje so mrzlično pričakovali posledice finančne krize. Veliko bolj optimistično pa so ljudje spremljali kalifornijsko zlato mrzlico leta 1848. Prejšnji torek je minilo 169 let odkar je tesar po imenu James Marshall odkril drobec zlata v reki pri Sacramentu. Do konca tistega leta so Kalifornijo preplavili iskalci zlata iz vsega sveta. Zlata mrzlica je doživela vrh leta 1852 in se končala z odkritjem srebra v Nevadi leta 1859. Več kot 300.000 ljudi se je preselilo v Kalifornijo in leta 1850 je kot posledica nastala 31. zvezna država. Tretješolci s katerimi se je pogovarjala Lea Ogrin, bi raje kot zlato iskali kakšne posebne artefakte, prisluhnite učencem 3. A OŠ Vič.
Če rečemo, da je nekaj dobilo noge, s tem seveda ne mislimo, da so zrasle spodnje okončine. O tem, kaj to pomeni, učenci OŠ Trebnje, o nogah pa fiziologinja iz Inštituta za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete.
Raziskava kalifornijske univerze Los Angeles (UCLA) je leta 2011 pokazala, da se je v prvem desetletju novega tisočletja zgodila dramatična sprememba pri upodabljanju vrednot v ameriških televizijskih serijah priljubljenih med 9 do 11- letniki. Odraslih so si ogledali serije, ki so bile najbolj priljubljene med 9 do 11 letniki v zadnjih petdesetih letih in ocenili katere vrednote izražajo. Na seznamu 16-tih vrednot je bil občutek skupnosti v samem vrhu vse do milenija. Nato pa se je zgodil preobrat. Skupnost je padla na 15. mesto, SLAVA, ki je bila na repu lestvice leta 87' in 97' pa je leta 2007 pristala na prvem mestu. Novost je seveda prihod družabnih medijev in zdi se, da televizijske serije namenjene otrokom, še spodbujajo porast narcisizma v sodobni družbi, so v zaključku sklenili psihologi. Leo Ogrin je zanimalo kako tretješolci iz OŠ Vič v Ljubljani vidijo slavo in kdo je po njihovem mnenju danes slaven.
»Pisci znanstvene fantastike so pravzaprav znanstveniki svoje domišljije«, je Lei Ogrin razložila tretješolka iz OŠ Vič v Ljubljani. Čas je za rubriko Dobro jutro, otroci, prisluhnite kako si tretješolci razlagajo besedno zvezo znanstvena fantastika.
Nesreča nikoli ne počiva – malce preveč se zamislimo, gledamo namesto pod noge na naš mobilni aparat in že smo na tleh. Če imamo srečo, jo odnesemo le s kakšno prasko, modrico, površinsko rano – če sreča ni na naši strani pa lahko hitro pride tudi do zloma ali kakšne druge resnejše poškodbe. Pa veste, kako reagirati, če se nam kaj takega zgodi sredi ulice? In kako vešči ste pri pomoči drugim? Ste kdaj pomislili na to, kako pravilno odreagirati, če nekomu zraven vas postane slabo, pade v nezavest ali se poškoduje? Kako bi se odzvali, če bi na cesti videli hudo poškodovanega človeka? Bi si upali pristopiti in pomagati ali bi se raje obrnili stran? O vsem tem bomo govorili v jutrišnji mladinski oddaji Hudo! pet čez deveto z mladimi in strokovnjaki, zdajle pa prisluhnimo, s kakšnimi poškodbami so se že soočili učenci z Osnovne šole Ig. Tadeja Bizilj.
Kitajsko novo leto, ki se bo začelo 28. januarja in končalo 15. februarja 2018, bo tokrat v znamenju ognjenega petelina. Kitajci verjamejo, da bo petelin letošnje leto obarval s svojimi tipičnimi značilnostmi, kot so ponos, ambicioznost, iskrenost, želja po občudovanju, strast, pogum, točnost, plodnost, želja po skrbi za druge in navezanost na domače okolje. Ne smemo pozabiti, da je petelin prvi, ki ob rani zori zakikirika in naznani prihod jutra, zato lahko pričakujemo - pravi kitajska tradicija, da bo leto 2017 leto prebujenja, novih začetkov in napornega dela. Kaj vse pa so o petelinu Liani Buršič povedali učenci 3. a in b razreda ljubljanske OŠ Alojzija Šuštarja ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa lahko prisluhnete v posnetku.
Po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (IASP) je bolečina neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Nekateri posamezniki tožijo za bolečinami ob odsotnosti poškodbe, okvare tkiva ali prisotnosti drugih razlogov, ki bi jo povzročali. Če oseba svojo izkušnjo dojema kot bolečino in o njej na tak način tudi poroča, jo je treba tako tudi obravnavati. Pomembno je tudi, da nezmožnost verbalnega komuniciranja ne pomeni, da posameznik ne čuti bolečine. Kakšnih bolečin pa je najbolj strah učence 3. A in B razreda ljubljanske OŠ Alojzija Šuštarja? Prisluhnite kaj so zaupali Liani Buršič
Če ste vstali z mislijo o tem, kaj vse morate danes postoriti, kakšno delo vas vse čaka, ker ga še niste opravili, ali kaj vse se morate še naučiti, potem le prosluhnite rubriki Dobro jutro, otroci. Učenci iz OŠ Polhov Gradec, slovenistka iz Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU in Špela Šebenik namreč govorijo o tem, kaj imamo v mislih, ko rečemo, da nam nekaj visi nad glavo …
Na naših radijskih novinarskih delavnicah so se v tem tednu z delom radijskega novinarja spoznavali šolarji z Osnovne šole Ig. Ugotavljali so, kako mladi gledajo na starejše in obratno. Kje so kamni spotike, v čem smo si tako zelo različni, kaj vse je bilo drugače, ko so bili naši dedki in babice v šolah in kako spoštljiva in razumevajoča je sploh današnja mladina do starejših. Njihove pogovore bomo slišali jutri, zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj povedali o tem, kaj je za njih spoštovanje.
V Sloveniji imamo enajst različnih vrst kač in le tri od teh so strupene- laški gad, modras in navadni gad. Slovenske strupene kače lahko prepoznamo po cikcakastem vzorcu na hrbtu, kratkem repu in ozki zenici, a se navadno zaplete prav pri vzorcu, saj ga nekateri gadi nimajo ali pa imajo samo prečne proge. Nekatere kače imajo tudi čutila, občutljiva na infrardeče valovanje, ki se nahajajo med nosnicami in očmi. Kaj vse pa so Liani Buršič o kačah povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin, izveste v posnetku.
Neveljaven email naslov