Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni - ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
2. razred OŠ Prule Ljubljana
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni – ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni - ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
2. razred OŠ Prule Ljubljana
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni – ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
Od leta 2007 naprej več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih. Ker so mesta pogosto narejena za potrebe avtomobilov in ne ljudi, so z življenjem v mestih povezane tudi mnoge sodobne bolezni, kot sta debelost in diabetes. Javni, odprti, zeleni prostori so zato ključnega pomena za ohranjanje zdravja meščanov. Preživljanje časa v naravi, tudi če gre za urbano naravo, zmanjšuje stres, pomaga premagovati depresijo in dobro vpliva na splošno zdravje. Da mesta potrebujejo parke, se zavedajo tudi najmlajši. Lea Ogrin se je pogovarjala s četrtošolci Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani.
Jokamo, ko nam je težko, ko nas kaj boli, včasih tudi od sreče. Kdaj pa nam po licih tečejo krokodilje solze? To smo vprašali učence ljubljanske Osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja, biologinjo Ireno Furlan iz ljubljanskega živalskega vrta pa smo prosili, da nam pove več o krokodilih. Ti – to vedo tudi otroci – v resnici sploh ne jokajo!
Ljudje imamo potrebo, da vsemu kar se nam v življenju zgodi, pripisujemo smisel. Vendar pa pogosto sledimo določenim napisanim in nenapisanim pravilom tudi, če so ta nesmiselna. Lea Ogrin je četrtošolce iz Osnovne šole Bežigrad vprašala, kaj po njihovem mnenju nima smisla.
Petek je najljubši dan večine šolarjev. Zadnji šolski dan v tednu namreč vsaj za dva dneva naznanja več prostega časa in manj razmišljanja o šoli. A marsikateri najstnik ne zapravlja svojega prostega čas z igranjem računalniških igric in gledanjem televizije, temveč le tega izkoristi za pridobivanje novega znanja. Kako pametno izkoristijo proste ure osmošolci z ljubljanske Osnovne šole Prule, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Obraz je zagotovo tisti del telesa, ki mu ljudje med komuniciranjem z drugimi posvečamo največ pozornosti. Naš pogled pri tem pritegnejo različni deli obraza – na primer nasmeh, oči in njihova barva, oblika nosu in ličnic, marsikdaj pa tudi pege. Kako nastanejo ta kožna znamenja, ki jih ima tudi ena od najbolj priljubljenih knjižnih junakinj Pika Nogavička, boste izvedeli v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci. Pripravila jo je Andreja Gradišar, odgovarjajo pa prof. dr. Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Bičevje.
V šolskem razredu se vedno vzpostavljajo določena socialna razmerja, posamezniki z interakcijo osvajajo določene socialne veščine – kako pomagati, poslušati, biti solidaren, voditi dialog in druge. V sodelovanju z drugimi se posameznik uči preživetvenih veščin, ki mu bodo pomagale, da bo znal sodelovati z ljudmi, tudi ko šolo zapusti. Šola torej usposablja učence za socialno preživetje. Četrtošolci iz Osnovne šole Bežigrad pa bi si želeli, da bi jih v šoli učili tudi o veščinah preživetja v naravi. O tem se je z njimi pogovarjala Lea Ogrin.
Le še dober mesec je do konca šolskega leta, urnik šolarjev je zato napolnjen s pisanjem kontrolnih nalog, spraševanjem, popravljanjem ocen, z učenjem, domačimi nalogami in tistim, kar so do zdaj odlagali … Najbrž zato ni čudno, da kdo potoži, da ima polno glavo. O tem so v oddaji Dobro jutro, otroci govorili tudi učenci OŠ Bežigrad iz Ljubljane, dr. Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Špela Šebenik.
»Šel bom, med visoke majske trave bom šel. Trave so lepe, trave so dobre, trave so zdrave, trave imajo svojo modrost, prastaro modrost zemlje….trave imajo veliko dušo in mehke, mehke zelene roke…« Tako hvalospevno se je majskemu zelenilu poklonil pesnik Ivan Minatti, od učencev 4-tega A razreda ljubljanske osnovne šole Ledina pa je Liana Buršič izvedela, da še kako opazijo dehtečo majsko floro okoli sebe . Ali prepoznajo kakšne rastline, drevesa tudi po imenu in morda celo kako zel z zdravilnim nasvetom, ki ga velja upoštevati pa prisluhnite še vi.
Ob četrtkih v rubriki Dobro jutro, otroci spoznavamo delovanje človeškega telesa. Med drugim smo odgovorili že na vprašanja o oblikah in barvah naših las, polti, krvi, govorili smo o odrgninah in modricah, o pojavljanju bolečin v mišicah ter v glavi, o nastanku gub, o delovanju prebavnega trakta. Slednjemu se bomo posvetili tudi danes, ko bomo poskušali ugotoviti, zakaj nastanejo vetrovi? Tega vprašanja so se skupaj z Andrejo Gradišar lotili prof. dr. Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in drugošolci iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana.
Priča smo digitalni revoluciji, ki korenito spreminja komunikacijske navade in družbo nasploh. Najnovejše dosežke na področju digitalnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij včasih primerjajo z Gutenbergovim izumom tiskarskega stroja. Medtem ko je tiskarski stroj prispeval k povečanju obsega izmenjave informacij v Evropi, je obenem pripomogel tudi k izginotju mnogih evropskih jezikov. Ali bo internet imel enak vpliv na naše jezike, je zato relevantno vprašanje. Slovenski knjižni jezik, kot je normiran danes, je rezultat večstoletne tradicije pisanja besedil v slovenskem jeziku. Leo Ogrin je zanimalo, kakšen odnos imajo do slovenskega knjižnega jezika otroci. O tem se je pogovarjala s četrtošolci iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika.
Na dan, ko mineva 140 let od rojstva Ivana Cankarja, smo se vprašali, za koga danes rečemo, da je mojster peresa. O mojstrih, peresu, pisanju in Ivanu Cankarju so se razgovorili učenci OŠ Bežigrad iz Ljubljane in Špela Šebenik.
Nekatere stvari počnemo zelo nadzorovano, pri polni zavesti bi rekli. Spet druge pa storimo nehote, čisto nagonsko. Včasih nam nagon pomaga preživeti, nas reši iz neugodne situacije, včasih pa nas ravno nagonsko vedenje spravi v težave. Kako nagon razumejo četrtošolci iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika in kdaj ravnajo nagonsko, je zanimalo Leo Ogrin.
Tradicionalni 60. pohod Pot ob žici letos poteka med 5. in7.majem. Prireditev je namenjena vsem, tako najmlajšim kot starejšim, ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja in želijo spoznati Ljubljano na nekoliko drugačen način, s tekaške ali pohodniške perspektive. V četrtek so bili na pohodu otroci iz ljubljanskih vrtcev, danes se bodo na pot podali učenci osnovnih in srednjih šol, v soboto pa bodo ljubljanske ulice preplavili ljubitelji pohodništva in tekači Teka trojk. Dobro jutro, otroci!
Z našim telesom lahko proizvedemo veliko različnih zvokov. Glasilke nam omogočajo govor, petje, mrmranje, z dlanmi ploskamo, s prsti tleskamo, z zobmi škripamo, s stopali topotamo, zvoke, ki jih po navadi opišemo kot kruljenje v želodcu, pa proizvaja tudi naš prebavni trakt. Kako in čemu je namenjen ta zvok boste izvedeli v naslednjih minutah. Rubriko Dobro jutro, otroci je pripravila Andreja Gradišar, z odgovori so ji pomagali prof. dr. Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in drugošolci iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana.
Večkrat se v pri opisovanju ljudi zatečemo k primerjavi z živalmi. In če za nekoga rečemo, da je zajec, mu s tem ne dajemo ravno komplimenta. Če odrasli vemo, kaj smo s tem poimenovanjem želeli povedati, pa poslušajmo, kako to razumejo otroci. Špela Šebenik
Dolgčas. Kot nam že sama pbeseda pove, je dolgčas stanje, ko nam čas teče počasneje. Gre za besedo, ki jo pogosto uporabljamo in razpoloženje oziroma čustvo, ki ga najbrž vsi kdaj pa kdaj izkusimo. Pa se zavedate, da je dolgočasje predvsem fenomen modernega časa; pred romantiko je bilo doživljanje dolgčasa namreč omejeno le na majhne skupine ljudi, predvsem na plemstvo in duhovščino. O tem priča tudi podatek, da je angleška beseda za doglčas - boredom - vstopila v angleški jezik šele v drugi polovici 18. stoletja, ko nastopi industrijska revolucija. Sočasno se je pojavil tudi koncept prostega časa, ki ga večina ljudi pred industrijsko revolucijo sploh ni poznala. Soren Kirkegaard, danski filozof in teolog, je zapisal da je dolgočasje izvor vsega zla, Lev Nikolajevič Tolstoj je doglčas definiral kot hotenje po tem, da bi hoteli. Kako pa se z dolgčasom spoprimejo otroci iz vrtca Vodmat v Ljubljani, je zanimalo Leo Ogrin.
Počitniški dnevi so kot nalašč za ogled dobrega filma. Ta mora imeti zanimivo zgodbo, dobre igralce, nepričakovane obrate in humoristične vložke. Svet filma je blizu tudi osnovnošolcem z Osnovne šole Bežigrad. Tadeji Bizilj so povedali, katero vlogo bi si izbrali pri snemanju in ustvarjanju filmske uspešnice.
Okamnine, prvih človeku podobnih opic prokonzulov so stare od 20 do 25 milijonov let. Človek se je od tedaj kar precej razvil – najprej se je naučil prijeti stvari in izdelati orodje, kar mu je omogočil gibljivi palec na roki, pred 1,9 milijoni let pa je postal pokončen. To telesno lastnost, ki jo je človeška vrsta ohranila do danes, bomo pod drobnogled vzeli v naslednjih minutah. Ob pomoči doktorice Gordane Glavan z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, drugošolcev iz OŠ doktorja Vita Kraigherja Ljubljana in Andreje Gradišar, ki je pripravila rubriko Dobro jutro, otroci, bomo izvedeli, zakaj smo ljudje pokončni.
Velikokrat se predstava, ki jo imamo o nekom ali nečem, izkaže za nekoliko pretirano, preveč idealistično. Učenci Osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja iz Ljubljane, slovenistka dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu in Špela Šebenik bi rekli, da smo nekoga ali nekaj kovali v zvezde. Kaj torej pomeni ta frazem?
Biti ali ne biti, to zdaj ni več vprašanje. Današnji dan se bo prevesil v Noč knjige. Odkar je Unesco 23. april proglasil za svetovni dan knjige, ga slavimo po vsem svetu, zadnja leta tudi ponoči. Mednarodni dogodek nagovarja vse generacije bralcev in tudi na Slovenskem se zvrstijo dogodki, usmerjenih k dvigovanju zavesti o branju, opogumljanju duha in bistrenju pogleda. Noči knjige se pridružujejo tudi šolarji - dobro jutro želijo Alja Verbole in člani novinarskega krožka iz Osnovne šole Oskarja Kovačiča, ki bodo večer preživeli v šoli!
Neveljaven email naslov