Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najštevilčnejša žival iz družine kuščarjev je na Zemlji že 50 milijonov let; nič čudnega torej, da so razvili kar nekaj impresivnih posebnosti. Ena je v njihovem nenavadnem naravnem mehanizmu. Evolucija je namreč njihova stopala oblikovala tako, da imajo na njih milijone suhih oprijemnih dlačic, ki jim omogočajo gibanje po skoraj vsaki površini. To je eden najbolj učinkovitih in okretnih mehanizmov oprijemanja podlage, ki omogoča premikanje po navpičnih in gladkih površinah v vse smeri. In še – znanstveniki so si dolgo časa razbijali glavo, kako se giblje po vodi. Ti kuščarji so namreč pretežki, da bi drsali kot žuželke, in prelahki, da bi čofotali kot baziliski. Skupina znanstvenikov je tako nedavno ugotovila, da uporablja nenavadno kombinacijo površinske napetosti in udarjanja po vodi. To je način gibanja, ki ga doslej še niso opazili. Kdo je ta superjunaški kuščar? O njem se je Liana Buršič pogovarjala s tretješolci z ljubljanske OŠ Ledina in biologinjo, vodnico v ZOO-ju, Petro Hrovatin.
Kuščar s super močmi, ki kljubujejo zakonom fizike?
Najštevilčnejša žival iz družine kuščarjev je na Zemlji že 50 milijonov let; nič čudnega torej, da so razvili kar nekaj impresivnih posebnosti. Ena je v njihovem nenavadnem naravnem mehanizmu. Evolucija je namreč njihova stopala oblikovala tako, da imajo na njih milijone suhih oprijemnih dlačic, ki jim omogočajo gibanje po skoraj vsaki površini. To je eden najbolj učinkovitih in okretnih mehanizmov oprijemanja podlage, ki omogoča premikanje po navpičnih in gladkih površinah v vse smeri. In še – znanstveniki so si dolgo časa razbijali glavo, kako se giblje po vodi. Ti kuščarji so namreč pretežki, da bi drsali kot žuželke, in prelahki, da bi čofotali kot baziliski. Skupina znanstvenikov je tako nedavno ugotovila, da uporablja nenavadno kombinacijo površinske napetosti in udarjanja po vodi. To je način gibanja, ki ga doslej še niso opazili. Kdo je ta superjunaški kuščar?
O njem smo se pogovarjali s tretješolci z ljubljanske OŠ Ledina in biologinjo, vodnico v ZOO-ju, Petro Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Najštevilčnejša žival iz družine kuščarjev je na Zemlji že 50 milijonov let; nič čudnega torej, da so razvili kar nekaj impresivnih posebnosti. Ena je v njihovem nenavadnem naravnem mehanizmu. Evolucija je namreč njihova stopala oblikovala tako, da imajo na njih milijone suhih oprijemnih dlačic, ki jim omogočajo gibanje po skoraj vsaki površini. To je eden najbolj učinkovitih in okretnih mehanizmov oprijemanja podlage, ki omogoča premikanje po navpičnih in gladkih površinah v vse smeri. In še – znanstveniki so si dolgo časa razbijali glavo, kako se giblje po vodi. Ti kuščarji so namreč pretežki, da bi drsali kot žuželke, in prelahki, da bi čofotali kot baziliski. Skupina znanstvenikov je tako nedavno ugotovila, da uporablja nenavadno kombinacijo površinske napetosti in udarjanja po vodi. To je način gibanja, ki ga doslej še niso opazili. Kdo je ta superjunaški kuščar? O njem se je Liana Buršič pogovarjala s tretješolci z ljubljanske OŠ Ledina in biologinjo, vodnico v ZOO-ju, Petro Hrovatin.
Kuščar s super močmi, ki kljubujejo zakonom fizike?
Najštevilčnejša žival iz družine kuščarjev je na Zemlji že 50 milijonov let; nič čudnega torej, da so razvili kar nekaj impresivnih posebnosti. Ena je v njihovem nenavadnem naravnem mehanizmu. Evolucija je namreč njihova stopala oblikovala tako, da imajo na njih milijone suhih oprijemnih dlačic, ki jim omogočajo gibanje po skoraj vsaki površini. To je eden najbolj učinkovitih in okretnih mehanizmov oprijemanja podlage, ki omogoča premikanje po navpičnih in gladkih površinah v vse smeri. In še – znanstveniki so si dolgo časa razbijali glavo, kako se giblje po vodi. Ti kuščarji so namreč pretežki, da bi drsali kot žuželke, in prelahki, da bi čofotali kot baziliski. Skupina znanstvenikov je tako nedavno ugotovila, da uporablja nenavadno kombinacijo površinske napetosti in udarjanja po vodi. To je način gibanja, ki ga doslej še niso opazili. Kdo je ta superjunaški kuščar?
O njem smo se pogovarjali s tretješolci z ljubljanske OŠ Ledina in biologinjo, vodnico v ZOO-ju, Petro Hrovatin.
Za različne ljudi so moderne različne stvari in moderno danes ni enako kot moderno nekoč. Odgovor na vprašanje, kaj je moderno, so z Ano Gabršček iskali učenci četrtega razreda Osnovne šole Lava.
David Pestotnik obiskuje osmi razred Osnovne šole Jurija Vege v Moravčah. Kljub temu, da ima disleksijo in le s težavo izgovarja črke č, š in ž, zelo rad igra v gledaliških predstavah in filmih, ki jih snema skupaj s sošolci. O zadnji vlogi, v kateri je nastopal, in o njegovih drugih talentih, pa v posnetku.
Konec tedna so potekali skoki v Planici. Mlajši so strastno spodbujali naše skakalce in uporabljali vse navijaške pripomočke. Kakšno je bilo vzdušje v četrtek med najmlajšimi, je preveril Dejan Petek.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
George Bernard Shaw je rekel; Ne nehamo se igrati, ker se postaramo: postaramo se, ker se nehamo igrati. In stvar, ki definitivno loči odrasle od otrok je razgrajaštvo, lumparije. Otroci kar naprej kaj ušpičijo in oči se jim svetijo, ko zagodejo staršev ali prijateljem. Preden se spomnite kakšne svoje lumparije, predlagam, da prisluhnete prvošolcem osnovne šole Poljane Ljubljana. Ti nabriti otroci so namreč Gei Saje razkrili, kako oni razgrajajo.
Ostržku, najbolj znanemu pravljičnemu lažnivcu, se je vsakič, ko se je zlagal, povečal nos in tako so drugi vedeli, da ne govori resnice. Pri ljudeh na žalost ni tako in marsikatera laž ostane neopažena. O tem, zakaj se ni lepo lagati, se je s tretješolci Osnovne šole BIčevje Ljubljana, pogovarjala Andreja Gradišar.
Ko posije sonce in se začne pomlad, postanemo malo bolj razigrani, nasmejani in morda celo zaljubljeni. To pa se ne dogaja samo nam ljudem, ampak tudi rastlinam in živalim v gozdu. Kako prebivalci gozda preživljajo prve spomladanske sončne žarke so Ani Gabršček povedali učenci 3. B razreda Osnovne šole Hinka Smrekarja v Ljubljani.
Za vikend bodo potekali skoki v Planici. Najboljši tekmovalci sveta bodo zagotovo poskrbeli za dolge skoke in navijači za dobro vzdušje. Tekmovanje nestrpno pričakuje skakalec Andrej Lazar iz Osnovne Šole Jurija Vege Moravče. Z njim se je pogovarjal Dejan Petek.
Se spomnite kako vas je babica, ali mami, oči, kako so vas kot majhne spodbujali; Pojej še malo solate, saj vem, da ti ni všeč, ampak je zdrava. Moja babica nas je na primer opominjala, da kdor vse poje, četudi mu ni kaj všeč, je zlata ptička. Kaj pa danes? Kako pa današnji starši prepričujejo svoje otroke? In katera hrana je na seznamu hrane, ki jo otroci ne marajo? Gei Saje so petošolci iz osnovne šole Majde Vrhovnik povedali, katere hrane ne marajo in kako jih starši prepričujejo, da pojejo neljubo hrano.
Lepi sončni dnevi so čas za uživanje v naravi in lenarjenje. Če imate kakšne obveznosti, lahko uporabite kakšen dober izgovor. Če vam zmanjka idej, lahko poslušate izgovore učencev 3. razreda Osnovne Šole Križe. Z njimi se je pogovarjal Dejan Petek.
Starogrški filozof Aristotel je dejal, da je en prijatelj protiutež za petdeset sovražnikov. O tem, kaj pomeni držati in skupaj in na kakšne načine lahko to storimo, se je Andreja GRadišar pogovarjala s tretješolci Osnovne šole BIčevje.
Sneg je skopnel, pust je pregnal zimo in sonce nas vedno bolj greje. Danes zvečer, na predvečer Gregorjevega, bodo v nekaterih slovenskih krajih v vodo spistili "Gregorčke" - lučke, ki naznanjajo daljši dan. Po reki navzdol jih bo pognal veter, ki pa zmore še veliko več kot to - kaj vse lahko ušpiči in kako vemo, da piha veter, so ugotavljali učenci 3. b razrede OŠ Hinka Smrekarja v Ljubljani. Prispevek je pripravila Ana Gabršček.
Tretješolec Jakob Tul iz slovenske osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline pri Trstu je navdušen bralec. Ko bo velik bo morda pisatelj ali pa pesnik, saj pravi, da ima izredno domišljijo. Udeležuje se tudi tekmovanj iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, Petri Medved pa je povedal pesem, ki jo je sam napisal.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Tretješolci iz Osnovne šole Poljane iz Ljubljane so pravi športni navdušenci. Petra Medved jih je obiskala, ko so med odmorom igrali košarko in druge igre z žogo. Pri športu spodbujajo drug drugega, vsi skupaj pa navijajo za naše športnike. Povedali pa so ji, da je treba tudi navijati športno!
Lasje so del našega telesa, s katerim se zelo veliko ukvarjamo – vsak dan jih počešemo, umivamo jih z različnimi šamponi in balzami, nekateri pa si jih tudi barvajo. Zakaj si ljudje barvajo lase so z Ano Gabršček ugotavljali učenci III. Osnovne šole Celje in Osnovne šole Štore.
Z Danijelom Malom, mladim kuharjem iz OŠ Jurija Vege Moravče, smo se pogovarjali o njegovi veliki strasti - kuhanju -, zaupal pa nam je tudi enega svojih receptov.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Povsod je lepo, a doma je najlepše, pravijo. Prav zato moramo o izbiri kraja svojega domovanja, skrbno premisliti. In svoje gradove v oblakih si mnogi zidamo že od malih nog. Zato smo tudi mi, naše najmlajše z Osnovne šole Bežigrad povprašali, kje bi najraje živeli. Aleš Ogrin je dobil kar nekaj zelo zanimivih odgovorov.
Neveljaven email naslov