Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroke z različnih krajev po Sloveniji smo ujeli še na počitnicah in jih vprašali, zakaj se po njihovem deveti mesec v letu imenuje september ali kimavec. Imajo sami radi september?
Otroci razmišljajo o tem, zakaj ta mesec imenujemo september ali kimavec
Otroke z različnih krajev po Sloveniji smo ujeli še na počitnicah in jih vprašali, zakaj se po njihovem deveti mesec v letu imenuje september ali kimavec. Mladi razmišljajo dobro, uradna razlaga pa je sledeča: v starem rimskem koledarju, ki se je začel z marcem, je bil september sedmi mesec – septem pa v latinščini pomeni sedem. In v tem mesecu je zrelo sadje, ki kima z drevja …
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Otroke z različnih krajev po Sloveniji smo ujeli še na počitnicah in jih vprašali, zakaj se po njihovem deveti mesec v letu imenuje september ali kimavec. Imajo sami radi september?
Otroci razmišljajo o tem, zakaj ta mesec imenujemo september ali kimavec
Otroke z različnih krajev po Sloveniji smo ujeli še na počitnicah in jih vprašali, zakaj se po njihovem deveti mesec v letu imenuje september ali kimavec. Mladi razmišljajo dobro, uradna razlaga pa je sledeča: v starem rimskem koledarju, ki se je začel z marcem, je bil september sedmi mesec – septem pa v latinščini pomeni sedem. In v tem mesecu je zrelo sadje, ki kima z drevja …
Kaj pomeni, da smo točni kot švicarska ura ali natančni kot ura? O tem so se razgovorili učenci iz OŠ Mengeš.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Katere so najljubše pravljične živali drugošolcev iz OŠ Prule v Ljubljani?
Kako bi predstavili Zemljo nezemljanom četrošolci iz OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani?
Na žalost kdaj pa kdaj naletimo tudi na koga, ki nima dobrih namenov, pa čeprav je prijazen. Dvoličneži, hinavci, hudobneži in še kakšen izraz bi se našel za te ljudi, ki imajo na jeziku med, v srcu led …
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ker vse nimajo pik, je ustreznejše ime zanje polonica. Ta simpatični hrošč, pri nas znan kot pikapolonica je znan predvsem kot prinašalec sreče in odnašalec listnih uši. Liano Buršič pa je zanimalo po čem to ljubko žuželko poznajo učenci 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja ter Petra Hrovatin, vodnica in biologinja v ZOO-ju
Otroci dobro vedo, da morajo svoje starše upoštevati in ubogati, a vseeno se kdaj pa kdaj zgodi tudi, da preslišijo njihova navodila in prošnje. S čim vse starše spravijo v slabo volje in kako potem z malo truda in dobre volje vse skupaj popravijo, so Tadeji Bizilj povedali drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.
O tem, kaj pomeni, da nam nekdo piha za ovratnik in kaj ob tem občutimo, smo se pogovarjali z učenci OŠ Mengeš.
V tem tednu je ekipa Programa za mlade našega Prvega programa začela z novo sezono novinarskih delavnic Radia Hudo! po osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Mladi novinarji iz Osnovne šole Mengeš bodo v prvi oddaji govorili o kolesarstvu – pred mikrofon so med drugim povabili najboljšo amatersko kolesarko Slovenije in mladega Tomaža Humarja, ki je s kolesom obkrožil svet. Za vas so pripravili tudi dobro glasbo in nagradne igre – vse to jutri po deveti v oddaji Hudo! torej … Zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj povedali najmlajši iz Mengša o tem, kaj bi sami vzeli na pot okoli sveta s kolesom in česa bi se na tej poti najbolj veselili in česa najbolj bali.
Ne le poleti, ko je obilje sadnih dobrot, tudi v tem času, ko se mošt spreminja v vino praznujejo najmanjše med muhami – mušice. Sladkobne vonje in okuse naravnost obožujejo, o tem kaj vemo o njih, koliko jih sploh poznamo, čeprav so nam domače pa je Liana Buršič spraševala učence 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin.
Če bi lahko posneli le fotografijo, kaj bi slikali? Razmišljali so drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana.
Če ste med tistimi, ki jim je v vodo že padla kakšna pomembna stvar – na primer mobilni telefon -, vam ne bomo dajali nasvetov, kako rešiti svojo najljubšo igračo, temveč vas bomo spomnili na to, da tudi naš jezik pozna izraz: pasti v vodo.
Kdaj že zjutraj vemo, kakšen dan bo: smo dobre volje in v veselem pričakovanju dnevnega dogajanja ali pa že navsezgodaj slabe in sitne volje. Mogoče je razlog težek dan, ki je pred nami, mogoče slabo počutje, nekateri bi stavili na luno, učenci OŠ Vojke Šmuc iz Izole pa bi rekli, da ste pač vstali z levo nogo.
Bermudski trikotnik, ki se razteza med Miamijem na Floridi, San Juanom v Portoriku in otokom Bermuda, pokriva okoli 1,3 milijona kvadratnih kilometrov morja. Celo drugošolci vedo, da naj bi tam brez jasnega razloga tonile ladje in padala letala. Z nadnaravnimi pojavi ta predel povezujejo od leta 1921, ko so našli nasedlo petjamborico. Kapitanov dnevnik in navigacijska oprema sta izginila, prav tako vsi osebni predmeti mornarjev in dva rešilna čolna. Posadke niso nikoli našli. So pa nastale mnoge teorije o zakletem trikotniku. Lei Ogrin so učenci 2.b razreda OŠ Poljane Ljubljana razložili kaj je Bermudski trikotnik in kako bi ga prečkali.
Današnji dan poskusite začeti na vrhu. Tja se pride na različne načine, so Lei Ogrin povedali drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana. Vprašala jih je, kdaj se počutijo, kot da so na vrhu sveta.
Šolarji v tem tednu uživajo na brezskrbnih počitnicah in tudi številni starši so si vzeli proste dni, da lahko preživijo kar čim več časa s svojimi otroki. Idej za kratkočasenje in druženje v teh dneh zagotovo ne zmanjka, tudi jesenski plodovi ponujajo številne možnosti, kako ustvariti kaj zanimivega, se naučiti česa novega in tako kar čim bolje izkoristiti počitniške dni. Kaj najraje delajo njihovi starši in kaj sami najraje počnejo v njihovi družbi, so drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča povedali Tadeji Bizilj.
Želve so s svojo telesno zgradbo in dolgo življenjsko dobro res izjemna bitja. Na Zemlji so že od časa dinozavrov in od takrat se niso kaj bistveno spremenile. So ena najstarejših skupin plazilcev, starejša od kač in kuščarjev. O njihovih značilnostih pa tokrat prav poznavalsko učenci 4. razredov ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite kaj so tokrat povedali Liani Buršič
Neveljaven email naslov