Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17. junij je svetovni dan boja proti širjenju puščav, ki prekrivajo več kot četrtino površine kopnega. Uničevanje rastlinske plasti zaradi naravnih sprememb in človekovega posega v naravo ogroža številna območja in ljudi po vsem planetu. Le v Afriki se je v zadnjih 50 letih 650 tisoč kvadratnih kilometrov zeljišč spremenilo v puščavo. O tem, kaj puščava sploh je in kako težko je v njej preživeti, pa otroci iz Prve osnovne šole Celje.
Ob svetovnem dnevu boja proti širjenju puščav, otroci iz Celja o tem, kaj je puščava
17. junij je svetovni dan boja proti širjenju puščav, ki prekrivajo več kot četrtino površine kopnega. Uničevanje rastlinske plasti zaradi naravnih sprememb in človekovega posega v naravo ogroža številna območja in ljudi po vsem planetu. Le v Afriki se je v zadnjih 50 letih 650 tisoč kvadratnih kilometrov zeljišč spremenilo v puščavo. O tem, kaj puščava sploh je in kako težko je v njej preživeti, pa otroci iz Prve osnovne šole Celje.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
17. junij je svetovni dan boja proti širjenju puščav, ki prekrivajo več kot četrtino površine kopnega. Uničevanje rastlinske plasti zaradi naravnih sprememb in človekovega posega v naravo ogroža številna območja in ljudi po vsem planetu. Le v Afriki se je v zadnjih 50 letih 650 tisoč kvadratnih kilometrov zeljišč spremenilo v puščavo. O tem, kaj puščava sploh je in kako težko je v njej preživeti, pa otroci iz Prve osnovne šole Celje.
Ob svetovnem dnevu boja proti širjenju puščav, otroci iz Celja o tem, kaj je puščava
17. junij je svetovni dan boja proti širjenju puščav, ki prekrivajo več kot četrtino površine kopnega. Uničevanje rastlinske plasti zaradi naravnih sprememb in človekovega posega v naravo ogroža številna območja in ljudi po vsem planetu. Le v Afriki se je v zadnjih 50 letih 650 tisoč kvadratnih kilometrov zeljišč spremenilo v puščavo. O tem, kaj puščava sploh je in kako težko je v njej preživeti, pa otroci iz Prve osnovne šole Celje.
Kakšni so vaši spomini na osnovno šolo? Tekli smo po hodnikih, se družili in igrali s prijatelji, izvajali lumparije in pisali teste. S testi smo tudi dobili tudi kakšno slabo oceno, ki jo je bilo potrebno povedati staršem. Kako povedati staršem za slabo oceno, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Za zajtrk kakav, za malico lizika, po kosilu sladica in zvečer še košček torte – tako bi izgledal popoln dan vsakega sladkosneda. Zdaj pa zaprimo oči in si predstavljajmo svet brez sladkarij. Kakšen bi bil? Kaj bi jedli namesto sladkih dobrot? Odgovore so Ani Gabršček pomagali poiskati učenci 5. razreda Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Združene države Amerike, kljub temu, da morda še nikoli nismo bili tam, zaradi hollywoodskih filmov, preseljevanja in mešanja kultur, kar dobro poznamo. A zagotovo o tej državi ne vemo vsega. Na primer to, da ZDA nimajo uradnega jezika. Da imajo v eni od zveznih držav Montani trikrat več krav, kot pa tam prebiva ljudi. Ali pa da se kar tri mesta imenujejo Santa CLaus, po slovensko Božiček. O ZDA se je z učenci 3. b. razreda Osnovne šole dr. Vita Kraigherja pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš dan se zagotovo začne najlepše, če se že zgodaj zjutraj od srca nasmejimo. Eden izmed rekov pravi, da to, kakšen bo naš dan, določa tudi gibanje kotičkov naših ust. In ker je med drugim znano, da je smeh pol zdravja, so se o tem, kdaj in čemu so se nazadnje najbolj nasmejali, pogovarjali Aleš Ogrin in otroci iz 5. B razreda Osnovne šole Bežigrad.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ali veliko nakupujete? Marsikdo zelo uživajo v nakupih in zelo radi gleda različne izdelke, medtem ko marsikatere zelo težko spraviš v trgovino. Ko nekaj potrebujemo, moramo iti v trgovino, vendar ne kupimo vedno samo tistega, kar potrebujemo. Zakaj kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Veliko otrok ima svojo najljubšo plišasto igračo, ki ga spremlja doma, na počitnicah in v postelji. Tudi starejši jih uporabljamo. Plišasta igrača je lahko naš zaupnik, pomožni vzglavnik, okras ali pa kaj drugega. Zakaj imamo plišaste igrače, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Prule v Ljubljani.
Luna Kajin prihaja iz Zagorja ob Savi. Osmošolka rada piše pesmi in prav zaradi tega je njen dolžnik celo ravnatelj Osnovne šole Toneta Okrogarja, ki jo obiskuje. Napisala mu je namreč pesem, ki jo je podaril svoji ženi za rojstni dan. Luna pravi, da pesmi še posebej hitro nastanejo, kadar je žalostna ali ko jo je kaj prizadelo. Več o sebi pa naj vam v pesmi pove kar sama.
Poznamo veliko različnih orkestrov – simfoničnega, godalnega, tamburaškega, pihalnega, revijskega in še bi lahko naštevali. Vsem pa je skupno eno, in sicer dirigent. Ta mora znati igrati na več instrumentov, če vodi vokalno zasedbo pa tudi obvladati solo petje. O tem, zakaj dirigenti mahajo z rokami, in kaj se zgodi, če jih ni na koncert, se je Andreja Gradišar pogovarjala s prvo- in drugošolci Podružnične Osnovne šola Mlinše.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov