Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival. Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov. Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom. O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Morda včasih, ko poslušate pogovor med osebami, ki so kako desetletje ali tri mlajše od vas pomislite - pa saj jih prav nič ne razumem, kot da govorijo skrivni jezik. Po drugi strani pa imate najbrž tudi vi z bližnjimi kakšne izraze in šale, ki jih razume le vaš ožji krog. Otroci so navadno še posebno kreativni pri izumljanju novih besed in igranju z jezikom. Prisluhnite četrtošolcem iz OŠ Kolezija Ljubljana. O skrivnih jezikih jih je spraševala Lea Ogrin.
Kako rečemo, da je nečesa preveč, da ni več prostora ali da je nekaj že zelo obrabljeno? Odgovor bodo dali učenci OŠ Šmartno pri Litiji in Oskarja Kovačiča v Ljubljani in strokovnjakinja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU dr. Mateja Jemec Tomazin, ki so razmišljali o tem, kaj pomeni frazem pokazi po šivih.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Šolarji so v dveh tednih pouka že pridobili šolsko kondicijo. Mi jim želimo, da torbe napolnijo z radovednostjo po znanju. Vrata 2.b. razreda pa so za nas na stežaj odprli učenci iz Osnovne šole Oskarja Kovačiča in nam dovolili pokukati tudi v njihove zvezke in torbe!
Telo morskih levov je izrazito hidrodinamično. Njegove plavuti oziroma prednje in zadnje noge, zelo malo gledajo iz telesa in to, kar vidimo je v bistvu samo dlan in stopalo, ki je preoblikovano v plavut ter mu pomaga pri plavanju. Celotno telo je oblikovano v obliki torpeda in vse na njegovem telesu je narejeno tako, da je čim hitrejši v vodi. Najhitrejša vrsta tjulnja, morski levi so pravzavprav tjulnji, je kalifornijski morski lev, ki doseže hitrost do 40 kilometrov na uro. Morski lev se lahko, ko išče hrano, potopi prek 200 metrov globoko, pod vodo pa lahko ostane v povprečju od 10 do 20 minut. Živijo v kolonijah, ki lahko štejejo tudi več tisoč živali. Ni nobenega konkretnega dokaza, ki bi pričal o tem, da morski levi, tako kot morska sesalca delfin in kit, uporabljajo eholokacijo, zato pa vendarle slišijo bolje pod vodo kot na kopnem in sicer zvoke do 40 kHz. Da bi slišali kaj so o teh plavalnih mojstrih povedali 6 in 7 letni obiskovalci delavnic v ljubljanskem živalskem vrtu in biologinja, vodnica v ZOO-ju, Petra Hrovatin, pa prisluhnite posnetku. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Navadno se odrasli jezijo na otroke, da jih ne poslušajo. A tudi otroci imajo podobne probleme z odraslimi. Lea Ogrin je četrtošolce iz Osnovne šole Kolezija v Ljubljani vprašala, kdaj jih odrasli ne poslušajo in kako v takih trenutkih pritegnejo njihovo pozornost. Prisluhnite njihovim odgovorom.
V življenju se nam dogajajo tudi neprijetne stvari in kdaj so okoli nas tudi neprijetni ljudje. In če smo povrhu vsega še slabe volje, nam gre hitro lahko kaj ali kdo na živce. Kaj pomeni ta izraz, smo se pogovarjali z učenci OŠ Bežigrad v Ljubljani in z nevrologom dr. Blažem Koritnikom iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Otroci so zagotovo najbolj ranljiva skupina v prometu in po nedavnem koncu počitnic, so mlade glave še vedno nekoliko nenavajene gostega prometa, ki jih spremlja na poti do šole. Prav zato bodite vozniki še toliko bolj pozorni na najmlajše, ki se jim mudi proti šolskim učilnicam. Namreč, vi ste tisti, ki ste močnejši v prometu in od vseh vas voznikov se seveda pričakuje, da v prometu ravnate preudarno. Aleš Ogrin pa se je z četrtošolci Kajo, Zarjo, Maksom, Tobijo in Niko iz ljubljanske OŠ Bežigrad pogovarjal, kako prometne so njihove poti proti šoli in kako se zjutraj pripravijo na vstop v promet. Torej, če znajo tako o prometu razmišljati že četrtošolci, verjamemo, da boste vi znali še bolje in boste s svojimi ravnanji zgled, tako svojim otrokom, kot tudi vsem drugim najmlajšim udeležencem v prometu. Ravnajte preventivno, nesreč je bilo že dovolj. Še več o prometni varnosti in mladih udeležencih v prometu, pa boste lahko slišali tudi v oddaji Gymnasium, v sredo ob 20-ih, ko bomo v studiu gostili mlade, ki so ravno opravili ali pa so še v postopku pridobivanja izpita.
Ko so otroci 3. razreda Podružnične šole Krašnja preteklo šolsko leto dobili nalogo, da napišejo čisto svojo pravljico, še niso vedeli, da bodo njihove zgodbe luč sveta ugledale tudi v obliki knjige. Njen naslov je Mehurčki domišljije, otroškim zgodbam so se v njej pridružile še risbe nekaterih krajanov Krašnje. Več o vsebini pravljic boste lahko slišali jutri malo po 8. uri v naši otroški oddaji Radijski ringaraja, danes pa nam bodo zdaj že četrtošolci povedali, kje so dobili navdih za svoje zgodbe. Rubriko Dobro jutro, otroci je pripravila Andreja Gradišar.
Sloni so živali z zelo izraženim socialnim čutom ter močnimi družinskimi vezmi. Njihovi medsebojni odnosi so celo tako tesni, da svoje mrtve »pokopavajo« z vejami in listi. Za njimi tudi žalujejo tako, da ob truplu več ur stojijo na straži. Samice in mladiči živijo v družinski skupnosti pod vodstvom ene od odraslih samic. V družino slonov spadajo tri še živeče vrste, ki jim grozi izumrtje: afriški gozdni slon, afriški savanski slon in azijski slon (znan tudi kot indijski slon). Njihov drugi par sekalcev je dosti večji od ostalih zob in ta par – okla, slon uporablja za razkopavanje in odmikanje ovir. Pri slonih je navadno eden od oklov dominanten, zato je zaradi pogostejše uporabe krajši in bolj zaobljen. Okli afriških slonov lahko zrastejo do dolžine treh metrov in tehtajo do 900 kilogramov. Tega fascinantnega čuječnega velikana predstavljamo v tokratni oddaji s pomočjo mladih 6, 7 in 8 letnikov, udeležencev delavnic v ljubljanskem ZOO-ju in biologinjo Petro Hrovatin.
Ljudje smo po naravi že od nekdaj vraževerni. Antropologi pravijo, da je že iz jamskih slikariji razvidno, da so praljudje verjeli, da jim določene živali in obredi prinašajo srečo. Večina sodobnih čarnih predmetov, amuletov in talismanov pa predstavljajo predmeti, ki so bili nekoč reprezentativni za blaginjo, na primer konjska podkev, prašiček ali srečni kovanec. Kaj pa učencem četrtega B razreda Osnovne šole Kolezija Ljubljana prinaša srečo, je zanimalo Leo Ogrin.
Tudi to šolsko leto bomo ob torkih zjutraj v rubriki Dobro jutro, otroci spoznavali naš jezik. Skupaj z otroki in s strokovnjaki bomo pozornost namenili frazemom, besednim zvezam, ki jih uporabimo v prenesenem pomenu. Saj veste, dobro je, da vemo, kaj govorimo in kaj govorijo drugi – da ne tavamo v temi …
Prvi ponedeljek v novem šolskem letu. Zdaj se začenja zares. Nekateri se veselite novih izzivov, drugi se otožno ozirate za počitnicami. Če ste slučajno pozabili, kako radi hodite v šolo, naj vam 4 in 5 – letniki z Vrtca Vrhnika, osvežijo spomin na čas, ko ste se tudi sami veselili šole. Otroci so Lei Ogrin povedali kako se pripravljajo na naslednje leto. Morda se boste ob njihovem veselem pričakovanju nasmehnili, morda pa boste le zamahnili z roko in rekli… ah, saj ne vedo kaj čaka… Dobro jutro, otroci!
Jutri ne zamudite oddaje Hudo!, saj se nam bo v studiu pridružil predsednik države Borut Pahor. Gospod predsednik se bo ob začetku novega šolskega leta spominjal svojih dni v šolskih klopeh in odgovarjal na najrazličnejša vprašanja mladih. Od tega, kateri je bil njegov najljubši šolski predmet do tega, kakšen je običajen dan predsednika, koliko jezikov zna in kakšno glasbo najraje posluša v prostem času. Lea Ogrin pa se je pomešala med 4 in 5 letne otroke iz vrtca Vrhnika. Mlade žabice so ji povedale, da ne vedo najbolje kdo je predsednik in kaj počne, vseeno pa so skupaj napeli možgane…prisluhnite…
Dobro jutro, otroci, dobro jutro, dragi šolarji! Tako kot se vam danes začenja novo šolsko leto, se tudi naša oddaja vrača v eter z vami. Zbujali vas bomo tako kot do sedaj, vsak delovni dan do konca šolskega leta in odslej bodo četrtki petnajst pred sedmo rezervirani za spoznavanje živalskega kraljestva. Kdo drug, če ne ravno vi, otroci imate prav posebno vez z živalmi in njihov svet je prav tako kot vaš raznolik in bogat s svojimi majhnimi in velikimi zanimivostmi. Živali, ki jih bo poleg vas vedno predstavil še kak strokovnjak, biolog, nam ne bo zmanjkalo. Kot prvo pa predstavljamo gospo iz reda, ki se mu znanstveno reče strigiformes. In ta skrivnostna živalska gospa, ne le, da odlično sliši, tudi slovi po svoji pameti. Oboje pa potrebujete tudi vi za učenje. Naj bo vaša zavetnica v tem šolskem letu in naj bo uspešno za vse vas! Da tudi otroci slovite po svoji pameti in domiselnosti, pa so s svojimi poznavalskimi odgovori dokazali 6, 7 in 8 - letni udeleženci počitniškega varstva in delavnic v ljubljanskem živalskem vrtu. Ste že radovedni za katero žival gre? Ali se vam že svita koga bodo danes predstavili mladi sogovorniki poleg biologinje in vodnice v ZOO-ju Petre Hrovatin?
V telesu odraslega človeka je okoli 37 bilijonov celic. Skoraj vsaka od njih ima svojo točno določeno vlogo in je za naše delovanje nenadomestljiva. Celice tvorijo različne organe in skrbijo za črpanje kisika iz zraka. Omogočajo nam, da lahko brcnemo nogometno žogo ali da med kosilom v eni roki držimo vilice, v drugi nož in nato z njima z utečenimi gibi hrano narežemo in nesemo v usta. V rubriki Dobro jutro, otroci smo od oktobra raziskovali različne telesne pojave. Danes nam bodo otroci iz 3. razreda Podružnične šole Krtina, s katerimi se je pogovarjala Andreja Gradišar, povedali, kaj se jim zdi v človeškem telesu najboljše.
Kdaj rečemo, da nam nekaj uide iz glave? In ali je to kaj narobe? O pozabljivosti in o izgovorih bodo v prvih počitniških dneh razmišljali nevrolog iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana Blaž Koritnik, učenci OŠ Bežigrad iz Ljubljane in Špela Šebenik.
Danes je petek, 24. Junij – dan, ki so ga nestrpno pičakovali vsi šolarji. Za učence in dijake je danes namreč zadnji šolski dan v letošnjem šolskem letu. Kakšni so občutki in kakšni njihovi načrti za počitniške dni, so Tadeji Bizilj povedali učenci z ljubljanske OŠ Miška Kranjca in OŠ Šoštanj.
Sončeva sredica, v kateri se stalno sprošča energija, ima okoli 15 milijonov stopinj Celzija. Čeprav je Sonce od Zemlje oddaljeno približno 150 milijonov kilometrov, del njegove svetlobe pride tudi do nas. Najmočnejše je v štirih opoldanskih urah, še posebej v jasnih in sočnih poletnih dneh, ko nas rado tudi opeče. Zakaj pride do sončnih opeklin, nam bodo v naslednjih minutah razložili drugošolci iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana in prof. dr. Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov