Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Prihajajoči ponedeljek, 21. februar, praznujemo mednarodni dan maternega jezika. Materni jezik oziroma materinščina je jezik, ki se ga naučimo prvega v krogu svojih domačih in ga govorijo naši starši. Ker so to naše prve besede in stavki, materinščino imenujemo tudi prvi ali materni jezik. Za veliko večino Slovencev je to slovenščina in prav o tem se je Tadeja Bizilj pogovarjala s tretješolci Vasjo, Ianom, Sofijo, Zarjo, Ano, Ariano, Nežo, Katarino, Elino in Julijo z Osnovne šole Matije Čopa Kranj.
Z najmlajšimi z OŠ Ivana Groharja Škofja Loka smo se pogovarjali o olimpijskih igrah in zimskih športih, v katerih najboljši športniki tekmujejo. Poznajo ne le slovenske športnice in športnike, ki so že v Pekingu, temveč tudi kakšna je olimpijska zastava.
V času, ko lahko spremljamo, kako se je v vesolju na svoje mesto postavil in z delovanjem počasi začenja nov teleskop James Webb, smo se o tem, ali pogledujejo proti vesolju, pogovarjali tudi z najmlajšimi. A šli smo v nekoliko bliže, kot bo lahko pogledal omenjeni teleskop. Tretješolce s I. osnovne šole Celje smo vprašali, kako si predstavljajo pot proti luni in kako na astronavte deluje gravitacija.
Svetovni splet nam je z ogromno količino podatkov, do katerih lahko tam dostopamo, močno olajšal bogatenje našega znanja. Na današnji dan leta 2001 je – na primer – kot samostojni projekt začela delovati spletna enciklopedija Wikipedia. Zato se je Aleš Ogrin s tretješolci s I. osnovne šole Celje pogovarjal o tem, kje in kako sami poiščejo podatke, ki jih potrebujejo pri izdelavi najrazličnejših šolskih nalog in ali vsem tem podatkom takoj tudi verjamejo.
Medtem, ko prvošolci še ne vedo dobro, kaj je puberteta, pa so nam četrtošolci z OŠ Ivana Kavčiča Izlake do podrobnosti razložili, za kakšno obdobje v življenju posameznika gre.
Tudi najmlajši imajo novoletne želje in te so lahko zelo različne … Ene so bolj pravljične, druge pa odsevajo naš realni svet, kot ga doživljajo otroci.
Današnji dan je zagotovo zelo poseben za najmlajše. Tadeja Bizilj jih je pred kratkim obiskala na Osnovni šoli Dobravlje, Podružnici šoli Skrilje. Lara, Ivana, Avrelija, Tinkara, Naja, Zala in Anže so ji povedali, kaj njim pomeni božič, kako ga praznujejo in kaj takrat najraje počnejo.
V vsakodnevnem pogovoru večkrat uporabljamo tujke in pogovorne izraze. Ti so včasih med ljudmi celo bolj priljubljeni kot njihove knjižne ustreznice. Ena takih besed je tudi penzionist. In če odrasli vemo, kaj pomeni biti v penziji, kako dobro te besede poznajo najmlajši? Prisluhnimo prvošolcem in četrtošolcem z OŠ Ivana Kavčiča Izlake ter Špeli Šebenik.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujemo po vsem svetu. Gore predstavljajo petino površja našega planeta, zagotavljajo pa kar tri četrtine pitne vode na svetu. Ob dnevu, ko praznujemo edinstveno naravno in kulturno raznolikost gorskega sveta, so o njem razmišljali tudi najmlajši. Otroci, ki obiskujejo I. osnovno šolo Celje, so Alešu Ogrinu so povedali, kaj vse vedo o slovenskih gorah.
Na današnji dan leta 1639 je angleški astronom in matematik Jeremiah Horrocks z daljnogledom opazoval prehod Venere prek Sončeve ploske. Ja, od takrat je znanost že močno napredovala, a tudi danes lahko, če se zazremo v zimsko nočno nebo, vidimo mariskaj. Več pa s tretješolci z OŠ Matija Čopa iz Kranja.
Na današnji dan leta 1639 je angleški astronom in matematik Jeremiah Horrocks z daljnogledom opazoval prehod Venere prek Sončeve ploske. Ja, od takrat je znanost že močno napredovala, a tudi danes lahko, če se zazremo v zimsko nočno nebo, vidimo mariskaj. Več pa s tretješolci z OŠ Matija Čopa iz Kranja.
Kljub temu da so jesenski dnevi včasih sončni, drugič bolj kisli, si lahko prav vsak dan vzamemo čas za rekreacijo, da se malo premigamo in potelovadimo in tako naredimo nekaj za svoje zdravje in dobro počutje. Kako besedo rekreacija razumejo Lara, Ivana, Avrelija, Tinkara, Naja, Zala in Anže iz Osnovne šole Dobravlje, Podružnične šole Skrilje, je zanimalo Tadeji Bizilj.
Splošno znano je, da otroci s pomočjo svojih vzornikov, po katerih se zgledujejo, izoblikujejo svojo osebnost. Najmlajši vzornike najpogosteje najdejo v znanih osebah, prijateljih, sošolcih, učiteljih in pa družinskih članih. Anže, Zala, Naja, Tinkara, Avrelija, Ivana in Lara iz Osnovne šole Dobravlje, Podružnične šole Skrilje so Tadeji Bizilj povedali, da so njihovi največji vzorniki prav njihovi starši. Zakaj je tako in kaj najraje z njimi počnejo, slišimo v naslednjih minutah …
11. novembra je bilo martinovo ali dan Sv. Martina. V naših deželah se ta datum bolj kot s svetnikom, ki je svoj plašč dal beraču, da bi ta lahko skril svojo revščino, povezuje z vinom. Konec vsakoletnih opravil v vinogradu ponavadi obeležujemo z martinovanji, ki pa so jih letos zaradi slabih epidemioloških razmer marsikje odpovedali. Tudi v Gornji Radgoni, od koder prihajajo tretješolci, ki nas bodo poučili, kako sploh nastane vino.
Ker se zadnje čase veliko govori o medijih in novinarjih, financiranju ali raje nefinanciranju medijskih hiš, pa o poslanstvu novinarjev, smo v rubriki Dobro jutro, otroci, izvedeli, kako o tem, kdo je novinar, razmišljajo najmlajši. Naši sogovorniki so tretješolci z OŠ Gornja Radgona.
Pred dnevom reformacije smo se s tretješolci zapletli v pogovor o reformi, o tem, kako bi oni spremenili kakšno stvar, in o dnevu reformacije. Ga sploh poznajo? Prisluhnite odgovorom tretješolcev z OŠ Gornja Radgona!
Tretješolci z Osnovne šole Gornja Radgona razmišljajo o ljubezni. Kakšno čustvo je to, kakšne barve je, do koga vse jo lahko čutimo?
Enkrat letno, na tretji petek v novembru, šole svojim učencem postrežejo s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom (TSZ), ki bo letos že deseti po vrsti. Tega sestavljajo jabolko, kruh, maslo in med. Njegova izvedba pa bo zaradi epidemije covid-19, letos potekala drugače. Otroci si ga bodo morali pripraviti sami. Zato je Gašper Stražišar povprašal tretješolce osnovne šole Danile Kumar, kaj je tradicionalni zajtrk in kako naj si ga pripravijo.
Tako dolgo in hrepeneče so že med prvim spomladanskim valom epidemije covida-19, otroci čakali na kakšno daljšo pot od zgolj vrta domače hiše ali blokovskega igrišča, zdaj pa tudi. Zelo, zelo tudi. Težko jim je, še posebej tistim najmlajšim - vrtčevskim, brez prijateljev in pohajkovanj. Liana Buršič je takole posnela petletnike iz skupine Lisička ljubljanskega vrtca Ledina, tik pred na kratko svobodnim poletjem in se z njimi pogovarjala o tem, kam bi najraje na svetu odpotovali.
Neveljaven email naslov