Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letališče v evropski prestolnici bo vsaj do jutri zjutraj zaprto, zelo verjetno pa do nadaljnjega. V Bruslju sicer živi okoli 3.000 Slovencev, tamkajšnje bolnišnice pozivajo k darovanju krvi.
“Glavni problem v Bruslju je trenutno ohromljenost, predvsem zaradi ustavitve vsega prometa in padca komunikacijskega omrežja,” je za Radio Slovenija povedala Barbara Kužnik, Slovenka v evropski prestolnici.
“Bruselj je zadet v srce. Če bi obstajala peta stopnja nevarnosti, bi jo razglasili. Šok je velik, pokazala se je ranljivost mesta. Gre za napad na Evropo. Nagovor belgijskega premierja je bil zelo čustven. Bruseljske bolnišnice pozivajo k darovanju krvi.”
Barbara Kužnik iz Bruslja
Erika Štular, Bruselj: “Za eksplozijo na letališču je po podatkih belgijskih oblasti verjetno odgovoren samomorilski napadalec.”
— Val 202 (@Val202) March 22, 2016
Letališče v Bruslju bo vsaj do jutri zjutraj zaprto, zelo verjetno pa do nadaljnjega. V Bruslju sicer živi okoli 3.000 Slovencev. V Belgiji so dvignili stopnjo ogroženosti na najvišjo, četrto raven.
Ob eksploziji na postaji podzemne železnice je bil ranjen slovenski diplomat. Kot je povedal veleposlanik Slovenije pri EU-ju Rado Genorio, je v bolnišnici, oskrbljen in je v redu.
Ceste zaprte, nad nami helikopter, zvoki siren… ljudi malo… pic.twitter.com/6fQhTIajtz
— Matjaž Trošt (@matjaztrost) March 22, 2016
#metro #BrusselsAttack via @lesoir pic.twitter.com/3Ege5O8uDX
— pep vilar (@pepvilar) March 22, 2016
Kot je na Twitterju zapisal Janez Vouk, slovenski uslužbenec evropskega parlamenta, “je varnostna stopnja povečana, vzdušje zamorjeno – a se ne damo! GSM-omrežje v Bruslju je zelo obremenjeno, klici skoraj ne gredo skozi – prenos podatkov, kot kaže, dela, sem sicer na wi-fi, težko ocenim.”
Iz Bruslja se je oglasila tudi Sabina Carli, ki trenutno tam študira in dela. V času eksplozije je bila doma, njeni sodelavci pa so ostali v službi – za eno postajo oddaljeni od tiste, na kateri je odjeknila ena izmed eksplozij.
Ajda Žižek, Bruselj: “Stanje je kaotično. Kolegica, ki je zdravnica, je sporočila, da do nadaljnjega ne smejo domov.”
“Problem sodobnega terorizma je veliko bolj kompleksen, kot se zdi. Potreben bo resen in celosten pristop.”
Obramboslovec Klemen Grošelj v oddaji Danes do 13.00.
Po današnjih eksplozijah v Bruslju so v več evropskih državah poostrili varnostne ukrepe, sklicali so tudi krizne sestanke pristojnih služb, odgovornih za varnost.
Tudi na Letališču Jožeta Pučnika so pripravili izjavo za javnost in poudarili, da je stopnja varnosti v tem trenutku nespremenjena in da, kot je povedal vodja strokovne službe za varnost in zaščito pri Aerodromu Ljubljana Dušan Sofrič, ne načrtujejo dodatnih varnostnih ukrepov.
“Glede na razmere pred napadom bi lahko povečali stopnjo varovanja, še posebno pred letališčem.”
Strokovnjak za varnost Denis Čaleta v oddaji Danes do 13.00
Na Veleposlaništvu RS v Bruslju so za pomoč slovenskim državljanom na voljo na mobilnem telefonu +32 494 336 396.
— Vlada R. Slovenije (@vladaRS) March 22, 2016
Letalo Adrie Airways, ki je zjutraj letelo iz Ljubljane v Bruselj, je nekaj časa krožilo nad letališčem, pozneje pa je bilo preusmerjeno na letališče v Liegu. Let JP 468 je preusmerjen v Pariz, let JP 469 pa odpovedan. Trenutno poskušajo poskrbeti za vse potnike.
Bombe gor ali dol – kosilo mora bit! #NousSommesPlaceJourdan pic.twitter.com/E7SMMqhRS4
— Janez Vouk (@JanezVouk) March 22, 2016
6381 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Letališče v evropski prestolnici bo vsaj do jutri zjutraj zaprto, zelo verjetno pa do nadaljnjega. V Bruslju sicer živi okoli 3.000 Slovencev, tamkajšnje bolnišnice pozivajo k darovanju krvi.
“Glavni problem v Bruslju je trenutno ohromljenost, predvsem zaradi ustavitve vsega prometa in padca komunikacijskega omrežja,” je za Radio Slovenija povedala Barbara Kužnik, Slovenka v evropski prestolnici.
“Bruselj je zadet v srce. Če bi obstajala peta stopnja nevarnosti, bi jo razglasili. Šok je velik, pokazala se je ranljivost mesta. Gre za napad na Evropo. Nagovor belgijskega premierja je bil zelo čustven. Bruseljske bolnišnice pozivajo k darovanju krvi.”
Barbara Kužnik iz Bruslja
Erika Štular, Bruselj: “Za eksplozijo na letališču je po podatkih belgijskih oblasti verjetno odgovoren samomorilski napadalec.”
— Val 202 (@Val202) March 22, 2016
Letališče v Bruslju bo vsaj do jutri zjutraj zaprto, zelo verjetno pa do nadaljnjega. V Bruslju sicer živi okoli 3.000 Slovencev. V Belgiji so dvignili stopnjo ogroženosti na najvišjo, četrto raven.
Ob eksploziji na postaji podzemne železnice je bil ranjen slovenski diplomat. Kot je povedal veleposlanik Slovenije pri EU-ju Rado Genorio, je v bolnišnici, oskrbljen in je v redu.
Ceste zaprte, nad nami helikopter, zvoki siren… ljudi malo… pic.twitter.com/6fQhTIajtz
— Matjaž Trošt (@matjaztrost) March 22, 2016
#metro #BrusselsAttack via @lesoir pic.twitter.com/3Ege5O8uDX
— pep vilar (@pepvilar) March 22, 2016
Kot je na Twitterju zapisal Janez Vouk, slovenski uslužbenec evropskega parlamenta, “je varnostna stopnja povečana, vzdušje zamorjeno – a se ne damo! GSM-omrežje v Bruslju je zelo obremenjeno, klici skoraj ne gredo skozi – prenos podatkov, kot kaže, dela, sem sicer na wi-fi, težko ocenim.”
Iz Bruslja se je oglasila tudi Sabina Carli, ki trenutno tam študira in dela. V času eksplozije je bila doma, njeni sodelavci pa so ostali v službi – za eno postajo oddaljeni od tiste, na kateri je odjeknila ena izmed eksplozij.
Ajda Žižek, Bruselj: “Stanje je kaotično. Kolegica, ki je zdravnica, je sporočila, da do nadaljnjega ne smejo domov.”
“Problem sodobnega terorizma je veliko bolj kompleksen, kot se zdi. Potreben bo resen in celosten pristop.”
Obramboslovec Klemen Grošelj v oddaji Danes do 13.00.
Po današnjih eksplozijah v Bruslju so v več evropskih državah poostrili varnostne ukrepe, sklicali so tudi krizne sestanke pristojnih služb, odgovornih za varnost.
Tudi na Letališču Jožeta Pučnika so pripravili izjavo za javnost in poudarili, da je stopnja varnosti v tem trenutku nespremenjena in da, kot je povedal vodja strokovne službe za varnost in zaščito pri Aerodromu Ljubljana Dušan Sofrič, ne načrtujejo dodatnih varnostnih ukrepov.
“Glede na razmere pred napadom bi lahko povečali stopnjo varovanja, še posebno pred letališčem.”
Strokovnjak za varnost Denis Čaleta v oddaji Danes do 13.00
Na Veleposlaništvu RS v Bruslju so za pomoč slovenskim državljanom na voljo na mobilnem telefonu +32 494 336 396.
— Vlada R. Slovenije (@vladaRS) March 22, 2016
Letalo Adrie Airways, ki je zjutraj letelo iz Ljubljane v Bruselj, je nekaj časa krožilo nad letališčem, pozneje pa je bilo preusmerjeno na letališče v Liegu. Let JP 468 je preusmerjen v Pariz, let JP 469 pa odpovedan. Trenutno poskušajo poskrbeti za vse potnike.
Bombe gor ali dol – kosilo mora bit! #NousSommesPlaceJourdan pic.twitter.com/E7SMMqhRS4
— Janez Vouk (@JanezVouk) March 22, 2016
Praznični večer, ki je pred nami in jutrišnji božič sta uvod v zadnji, za številne najbolj radosten teden leta. Premier Robert Golob je v poslanici državljanom zaželel miren in spokojen praznik. Da mir ob božiču ni samoumeven, poudarjajo poročila s kriznih žarišč - v Betlehemu so zaradi vojne v Gazi odpovedali božična praznovanja. Druge teme: - Netanjahu vztraja, da Izrael še ni dosegel svojih ciljev - S potapljajočega splava v Beogradu rešili množico ljudi - Domača potica potrjuje mojstrstvo slovenske kuhinje
Pred 32 leti je tedanja skupščina sprejela najvišji splošni pravni akt države - ustavo samostojne Slovenije. To je pomenilo osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije tudi v pravnem smislu. Da je bila osamosvojitev Slovenije zgodba o uspehu, pa je pred dnevom samostojnosti, ki bo v torek, na sinočnji državni proslavi poudaril premier Robert Golob. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo o Gazi, kjer se nadaljujejo izraelski napadi - Čehi so se z minuto molka poklonili žrtvam četrtkovega množičnega streljanja na Karlovi univerzi - Nevladniki se bojijo, da bo oskrbovalski dopust neizkoriščen, saj ni plačan.
Na Češkem so za jutri razglasili dan žalovanja po včerajšnjem napadu na filozofski fakulteti v Pragi, v katerem je študent ubil 13 ljudi in si sodil sam. A kot je razkrila policijska presikava, je 24-letnik moril že prej. Njegovega očeta so našli mrtvega, policija pa je ugotovila tudi povezave z umorom dojenčice in njenega očeta v gozdu pred tednom dni. Kot je povedal predstavnik češke policije Martin Vondrašek, obstaja velika verjetnost, da je napadalec s filozovske fakultete kriv tudi za omenjena umora. Druge teme: - Medtem ko Izrael krepi napade na jug Gaze, naj bi Varnostni svet Združenih narodov danes le glasoval o resoluciji, ki naj bi pozvala k zagotavljanju dostave humanitarne pomoči, ne pa tudi k takojšnji ustavitvi spopadov. Ta osnutek naj bi bil sprejemljiv tudi za Združene države Amerike. - Pred natanko letom dni je prisegla prva predsednica države Nataša Pirc Musar. To je bilo leto učenja, meni politolog in analitik Aljaž Pengov Bitenc, ki dodaja, da je predsednica vsako napako naredila samo enkrat. - Sindikat delavcev trgovske verige Tuš je za 30-i december napovedal celodnevno stavko. Z vodstvom namreč ni dosegel dogovora glede dviga plač. Predstavnica sindikata Suzana Ačko Bobovec je dejala, da osnovne plače ne morajo biti nižje od minimalne.
Policija preiskuje vzrok hude železniške nesreče, ki se je dopoldne zgodila med Postojno in Prestrankom. Pri železniškem prehodu v Rakitniku je vlak zapeljal v skupino osmih delavcev Slovenskih železnic, ki so tam izvajali vzdrževalna dela. Povozil je štiri delavce - dva sta umrla na kraju dogodka, enega so prepeljali v bolnišnico v Izolo, drugega pa s helikopterjem v ljubljanski klinični center, od koder poročajo, da ni huje poškodovan in ni v smrtni nevarnosti. Sicer pa so pristojne službe še na terenu, območje pa ostaja zaprto. V oddaji tudi o tem: - Vlada in sindikati javnega sektorja dosegli dogovor o 80-odstotni uskladitvi plač z inflacijo in izplačilu regresa že marca. - Sever Gaze brez delujočih bolnišnic; v Varnostnem svetu zastoj glede resolucije o miru v Gazi. - Evropska nogometna zveza: razsodba sodišča Evropske unije še ne pomeni upravičenosti nogometne Superlige.
Evropsko javno tožilstvo bo preiskovalo 6 fizičnih oseb zaradi spornega posla s kitajskimi hitrimi testi za potrjevanje okužb s Covidom 19. Vpleteno je podjetje Majbert Pharm, državni proračun pa je bil oškodovan za več kot milijon evrov. Druge teme: - Banka Slovenije za letos napovedala nižjo gospodarsko rast; inflacija letos še nad sedmimi odstotki, prihodnje leto občuten padec - Evropska unija dosegla dolgo pričakovani dogovor o reformi evropskega azilnega sistema; v središču solidarnost pri sprejemanju prebežnikov - Vodja Hamasa prispel v Egipt na pogovore o morebitnem novem premirju
Na predlog delodajalske skupine državni svet danes odloča o vložitvi odložilnega veta na zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki ga je državni zbor sprejel prejšnji teden. Če bo državni svet vložil veto, bi državni zbor utegnil o zakonu znova glasovati v petek. Druge teme: - Gaza po navedbah Združenih narodov najnevarnejše območje za otroke na svetu. - Tako Rusija kot Nemčija napovedujeta krepitev vojaških zmogljivosti. - Pomanjkanje sredstev na RTV Slovenija ogroža specializirane programe.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov je torej za 9-i januar napovedal enodnevno opozorilno stavko, ker vlada ni uresničila podpisanih sporazumov. Razmere v kadrovsko podhranjenem zdravstvu se slabšajo, zaposleni so preobremenjeni, slabša se kakovost oskrbe bolnikov. Zahtevajo trdno zavezo vlade o oblikovanju ločenega plačnega zdravstvenega stebra, o odpravi plačne anomalije ter o sprejetju normativov in standardov. Doslej je Fides stavko že trikrat odpovedal. Če vlada ne bo storila ničesar v smeri reševanja stavkovnih zahtev pa bodo 15-ega januarja začeli stavko, ki bo trajala do preklica. Preostale novice: Drugi dan posveta diplomacije na Brdu pri Kranju premier Golob kot enega največjih diplomatskih uspehov izpostavil izvolitev v Varnostni svet Združenih narodov. Srbska napredna stranka predsednika Vučića po delnih izidih zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji. Opozicija poziva k protestom. Alpski smučar Žan Kranjec na veleslalomu v Alta Badii znova tretji. Tekmo dobil Švicar Marco Odermatt.
Izrael kljub vrsti pozivov k sklenitvi premirja s palestinsko stranjo vztraja pri napadih na Gazo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na današnjem zasedanju varnostnega kabineta ponovil, da bo vojna trajala kar nekaj časa. Po njegovih besedah se bodo borili do konca in dosegli bodo vse cilje, in sicer odstranili Hamas, dosegli izpustitev vseh izraelskeih talcev in zagotovili, da Gaza ne bo spet postala središče terorja, hujskanja proti Izraelu in napadov na Izrael. Druge teme: - V Srbiji potekajo parlamentarne volitve, pričakuje se zmaga vladajoče Napredne stranke. - Zavarovancem ob prehodu na novo obvezno zavarovanje ne bo treba storiti ničesar. - Žan Kranjec tretji na veleslalomu v Alta Badii.
Izraelska vojska nadaljuje silovito obstreljevanje Gaze, medtem pa je v izraelski javnosti sprožila veliko ogorčenje. Po pomoti je namreč v Gazi ubila tri izraelske talce. V Tel Avivu se je po incidentu sinoči zbrala množica protestnikov, ki od vlade zahtevajo, naj se zavzame za takojšnjo izpustitev preostalih talcev iz enklave. Kot je poudaril eden od protestnikov, gre za grozovito tragedijo. Po njegovih besedah bi dogovor morali skleniti že zdavnaj, s tem bi rešili življenja vseh nedolžnih ljudi. Druge teme: - V ospredju boja proti podnebnim spremembam prehod od enih virov energije k drugim. - Strokovnjaki opozarjajo na pomen izobraževanja o kibernetski varnosti. - Smučarski skakalki Nika Prevc in Ema Klinec navdušili na tekmi v Engelbergu.
Dvodnevni evropski vrh sta zaznamovala neuspeh glede povečanja večletnega proračuna Unije zaradi madžarskega nasprotovanja pomoči Ukrajini in zgodovinska odločitev o začetku pristopnih pogajanj s to državo, Moldavijo ter pogojno Bosno in Hercegovino. V Sarajevu niso preveč razočarani, češ da so odločeni reforme izvesti čim prej in tako nadaljevati evropsko pot. V oddaji tudi o tem: - Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan se je v Tel Avivu izrekel proti dolgoročni izraelski zasedbi Gaze - Finska drevi znova zapira mejna prehoda z Rusijo, ki ju je včeraj odprla po treh tednih zaprtja - Naša država je iz Turčije v okviru projekta trajne preselitve sprejela 23 državljanov Sirije
Evropski voditelji na vrhu v Bruslju med drugim razpravljajo o širitvi povezave. Madžarski premier Viktor Orban še naprej vztaja pri blokadi pristopnih pogajanj z Ukrajino, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je poudarila, da se Ukrajina ne bori le proti okupatorju, ampak tudi za Evropo, zato bo pridružitev evropski družini njena končna zmaga. V oddaji tudi: - Ruski predsednik Putin zatrdil, da njihove sile napredujejo v Ukrajini, kjer bo mir po njegovih besedah mogoč, ko bodo dosegli svoje cilje - Državni zbor razpravlja o interventnem zakonu v zdravstvu, ki po oceni Svobode in Levice prinaša številne dobre rešitve, SD in opozicija do njega kritični - Vlada s sprejeto uredbo vzpostavila podlago za javno obveščanje prek mobilnih naprav v primeru nesreč
Dogovor s podnebne konference v Dubaju prvič doslej vključuje tudi zavezo o prehodu od fosilnih goriv, zato ga nekateri označujejo za zgodovinskega. S tem se ne strinjajo majhne otoške države in države v razvoju, ki so najbolj na udaru podnebnih sprememb in so pričakovale odpravo teh goriv. Druge teme: - Kljub novi resoluciji generalne skupščine Združenih narodov o Gazi izraelska vojska nadaljuje napade z nezmanjšano močjo. - Voditelja Slovenije in Francije Golob in Macron v Parizu za nadaljnjo podporo Ukrajini ter širitev Evropske unije ob njeni hkratni notranji reformi. - Za povprečnega gospodinjskega odjemalca elektrike bo omrežnina po novem načinu obračunavanja nižja, za večje porabnike in tiste s samooskrbo ter industrijske odjemalce pa višja.
Hekerji na temnem spletu prodajajo dokumente Holdinga Slovenskih elektrarn, pridobljene ob kibernetskem vdoru prejšnji mesec. V HSE ne komentirajo dogajanja, zagotavljajo pa, da po napadu poslujejo neovirano. Preostale teme: - Po potrditvi interventnega zakona o zdravstvu na pristojnem parlamentarnem odboru so v Zvezi organizacij pacientov razočarani nad pomanjkanjem dialoga. - Zgrajen železniški viadukt Gabrovica, ki na trasi drugega tira Divača-Koper povezuje Kras in Istro. - Donald Tusk: Poljska bo postala ena od najvplivnejših članic Evropske unije.
V Lendavi so položili temeljni kamen za graditev visokotehnološkega centra farmacevtske družbe Lek, največje naložbe v njihovi zgodovini. Po besedah premierja Roberta Goloba je Slovenija privlačna za tuje investitorje, ker ima dobro infrastrukturo. Druge teme: - Predstavniki Medicinske fakultete in ljubljanskega kliničnega centra so dosegli dogovor v sporu, ki izvira iz 43-milijonskega dolga UKC-ja do fakultete. - V parlamentu so začeli obravnavati zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. - Vrstijo se opozorila o vse bolj katastrofalnih humanitarnih razmerah v Gazi.
Na slovesnosti v Oslu so podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir. V norveški prestolnici sta jo v imenu iranske borke za pravice žensk Narges Mohamadi prevzela njena otroka, saj aktivistka v islamski republiki prestaja več kot 30-letno zaporno kazen. Prebrala sta tudi njeno pismo, ki ga je poslala iz zloglasnega zapora Evin na obrobju Teherana. Druge teme: - Svetovna zdravstvena organizacija: Izraelski napadi na Gazo imajo katastrofalne posledice za zdravstveni sistem. - Na podnebni konferenci v Dubaju države še vedno z zelo različnimi stališči glede opustitve fosilnih goriv. - KPK opozarja na velika korupcijska tveganja v zakonu o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi.
Izrael krepi napade na Gazo. Bojujejo se na celotnem območju enklave, najhuje je v Han Junisu na jugu. Od tam poročajo, da so zaradi velikanskega povečanja mrtvih in ranjenih izgubili nadzor nad tamkajšnjo bolnišnico. Samo v zadnjih 24 urah so Izraelci v Gazi zadeli 450 ciljev, število mrtvih Palestincev je medtem preseglo 17 tisoč 500. Še vedno odmeva sinočnji ameriški veto na resolucijo Varnostnega sveta o takojšnjem humanitarnem premirju. Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje zaradi nesprejetja resolucije.Drugi poudarki oddaje: - Na podnebnem vrhu v Dubaju še niso dosegli napredka glede ukinitve fosilnih goriv, na mizi so vse možnosti - V Uniji zgodovinski politični dogovor o nadzoru nad umetno inteligenco - V Ljubljani se začenja že 39-i festival LGBT-filma, eden prvih na svetu
Kaj je v ozadju spora med Medicinsko fakulteto in ljubljanskim kliničnim centrom, zaradi katerega fakulteta grozi s prenehanjem izvajanja storitev. V prvi vrsti naj bi bilo krivo neplačevanje storitev. Dekan fakultete Igor Švab pravi, da so UKC-ju predlagali sporazum in popustili za 12 milijonov evrov. A v UKC se s sporazumom ne strinjajo in trdijo, da storitve redno plačujejo. Generalni direktor Marko Jug zato meni, da problem ni likvidnost ampak razkrivanje strukture cene. Druge teme: - Ukrepi za opuščanje ogrevanja na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin v predlogu novega energetskega zakona razburjajo distributerje. Pravijo, da plina za zdaj ne moremo nadomestiti z elektriko, pri čemer pa Urban Odar iz združenja distributerjev poudarja, da je treba postopno v plinovodno omrežje dodajati obnovljive pline, med katerimi je tudi vodik. - V Dubaju medtem pogajalci na podnebni konferenci iščejo način, kako bi v končen dogovor vključili zaveze o opuščanju fosilnih goriv. Ali bodo uspešni, ni jasno. - V zadnjih dveh mesecih je bilo v Gazi ubitih več kot dvakrat več otrok, kot vseh vojnah po svetu v lanskem letu, navajajo Združeni narodi. Da je krvni davek med Palestnici prevelik, priznavajo tudi Američani. A Izrael njihove pozive k večji zaščiti civilistov za zdaj ignorira.
Potem ko se je sredi oktobra ministrska ekipa Roberta Goloba skrčila za tri člane, je delno popolnitev dočakala to popoldne. Državni zbor je potrdil nova ministra na čelu resorja za naravne vire in prostor Jožeta Novaka ter na čelu ministrstva za javno upravo Franca Propsa. Kandidata, ki bi nasledil Ireno Šinko na ministrstvu za kmetijstvo, premier Robert Golob še ni predlagal. Drugi poudarki: - Sindikati javnega sektorja s protestnim shodom vladi sporočili, da je v pogajanjih glede plač dovolj praznih obljub. - Izraelska vojska po dveh mesecih vojne v Gazi v srditih spopadih s pripadniki Hamasa v več mestih, tudi na jugu enklave. - Del prebivalcev Letuša, ki se po poplavah ne želi izseliti, dvomi o smiselnosti projekta. Premieru Golobu poslali pismo
Predstavniki reprezentativnih gospodarskih zbornic in združenj so se dopoldne sešli s predsednikom vlade Robertom Golobom in nekaterimi ministri na usklajevanju o predlogu zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu. Sestanek so označili za konstruktivnega, a najtršega oreha glede stroškov boleznin še niso strli. Pogovore nameravajo nadaljevati še ta teden. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstveniki opozarjajo tudi na cene elektrike, ki bodo z novim letom, ko se izteče ukrep regulacije, višje. Dobavitelji električne energije po drugi strani zatrjujejo, da so strahovi pretirani. - Izraelski tanki prodirajo v središče največjega mesta na jugu Gaze Han Junis, ker potekajo srditi spopadi. Združeni narodi medtem opozarjajo, da v Gazi, kjer je razseljena že večina prebivalcev, ni več nobenega varnega kraja. Humanitarni delavci opozarjajo na apokaliptične razmere v Gazi. - Krajši dan, močan veter, hitre spremembe temperature, ledene zaplate, plazovi... Zimsko obiskovanje gora zahteva veliko znanja in pravilno opremo, opozarjajo na Planinski zvezi.
Varnih območij v Gazi ni, je danes vnovič sporočila Organizacija združenih narodov, Svetovna zdravstvena organizacija pa je opozorila, da se razmere poslabšujejo iz ure v uro. Katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Thani je ob začetku srečanja šestih držav Bližnjega vzhoda v Dohi povedal, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Kot je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje, so izraelske sile od petkovega konca premirja ubile najmanj 900 prebivalcev Gaze, skupno pa 15 tisoč 900, od teh 70 odstotkov otrok in žensk. Drugi poudarki oddaje: - Zunanja ministrica Fajon in njena nemška kolegica Baerbock poudarili nujnost širitve Evropske unije. - Na Zavodu za zaposlovanje manj iskalcev prve zaposlitve, število brezposelnih novembra praktično nespremenjeno. - Ministrstvo za zdravje: reševanje spora med ljubljanskim Kliničnim centrom in medicinsko fakulteto zaradi dolga UKC-ja fakulteti na škodo bolnikov nesprejemljivo.
Neveljaven email naslov