Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letališče v evropski prestolnici bo vsaj do jutri zjutraj zaprto, zelo verjetno pa do nadaljnjega. V Bruslju sicer živi okoli 3.000 Slovencev, tamkajšnje bolnišnice pozivajo k darovanju krvi.
“Glavni problem v Bruslju je trenutno ohromljenost, predvsem zaradi ustavitve vsega prometa in padca komunikacijskega omrežja,” je za Radio Slovenija povedala Barbara Kužnik, Slovenka v evropski prestolnici.
“Bruselj je zadet v srce. Če bi obstajala peta stopnja nevarnosti, bi jo razglasili. Šok je velik, pokazala se je ranljivost mesta. Gre za napad na Evropo. Nagovor belgijskega premierja je bil zelo čustven. Bruseljske bolnišnice pozivajo k darovanju krvi.”
Barbara Kužnik iz Bruslja
Erika Štular, Bruselj: “Za eksplozijo na letališču je po podatkih belgijskih oblasti verjetno odgovoren samomorilski napadalec.”
— Val 202 (@Val202) March 22, 2016
Letališče v Bruslju bo vsaj do jutri zjutraj zaprto, zelo verjetno pa do nadaljnjega. V Bruslju sicer živi okoli 3.000 Slovencev. V Belgiji so dvignili stopnjo ogroženosti na najvišjo, četrto raven.
Ob eksploziji na postaji podzemne železnice je bil ranjen slovenski diplomat. Kot je povedal veleposlanik Slovenije pri EU-ju Rado Genorio, je v bolnišnici, oskrbljen in je v redu.
Ceste zaprte, nad nami helikopter, zvoki siren… ljudi malo… pic.twitter.com/6fQhTIajtz
— Matjaž Trošt (@matjaztrost) March 22, 2016
#metro #BrusselsAttack via @lesoir pic.twitter.com/3Ege5O8uDX
— pep vilar (@pepvilar) March 22, 2016
Kot je na Twitterju zapisal Janez Vouk, slovenski uslužbenec evropskega parlamenta, “je varnostna stopnja povečana, vzdušje zamorjeno – a se ne damo! GSM-omrežje v Bruslju je zelo obremenjeno, klici skoraj ne gredo skozi – prenos podatkov, kot kaže, dela, sem sicer na wi-fi, težko ocenim.”
Iz Bruslja se je oglasila tudi Sabina Carli, ki trenutno tam študira in dela. V času eksplozije je bila doma, njeni sodelavci pa so ostali v službi – za eno postajo oddaljeni od tiste, na kateri je odjeknila ena izmed eksplozij.
Ajda Žižek, Bruselj: “Stanje je kaotično. Kolegica, ki je zdravnica, je sporočila, da do nadaljnjega ne smejo domov.”
“Problem sodobnega terorizma je veliko bolj kompleksen, kot se zdi. Potreben bo resen in celosten pristop.”
Obramboslovec Klemen Grošelj v oddaji Danes do 13.00.
Po današnjih eksplozijah v Bruslju so v več evropskih državah poostrili varnostne ukrepe, sklicali so tudi krizne sestanke pristojnih služb, odgovornih za varnost.
Tudi na Letališču Jožeta Pučnika so pripravili izjavo za javnost in poudarili, da je stopnja varnosti v tem trenutku nespremenjena in da, kot je povedal vodja strokovne službe za varnost in zaščito pri Aerodromu Ljubljana Dušan Sofrič, ne načrtujejo dodatnih varnostnih ukrepov.
“Glede na razmere pred napadom bi lahko povečali stopnjo varovanja, še posebno pred letališčem.”
Strokovnjak za varnost Denis Čaleta v oddaji Danes do 13.00
Na Veleposlaništvu RS v Bruslju so za pomoč slovenskim državljanom na voljo na mobilnem telefonu +32 494 336 396.
— Vlada R. Slovenije (@vladaRS) March 22, 2016
Letalo Adrie Airways, ki je zjutraj letelo iz Ljubljane v Bruselj, je nekaj časa krožilo nad letališčem, pozneje pa je bilo preusmerjeno na letališče v Liegu. Let JP 468 je preusmerjen v Pariz, let JP 469 pa odpovedan. Trenutno poskušajo poskrbeti za vse potnike.
Bombe gor ali dol – kosilo mora bit! #NousSommesPlaceJourdan pic.twitter.com/E7SMMqhRS4
— Janez Vouk (@JanezVouk) March 22, 2016
6452 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Letališče v evropski prestolnici bo vsaj do jutri zjutraj zaprto, zelo verjetno pa do nadaljnjega. V Bruslju sicer živi okoli 3.000 Slovencev, tamkajšnje bolnišnice pozivajo k darovanju krvi.
“Glavni problem v Bruslju je trenutno ohromljenost, predvsem zaradi ustavitve vsega prometa in padca komunikacijskega omrežja,” je za Radio Slovenija povedala Barbara Kužnik, Slovenka v evropski prestolnici.
“Bruselj je zadet v srce. Če bi obstajala peta stopnja nevarnosti, bi jo razglasili. Šok je velik, pokazala se je ranljivost mesta. Gre za napad na Evropo. Nagovor belgijskega premierja je bil zelo čustven. Bruseljske bolnišnice pozivajo k darovanju krvi.”
Barbara Kužnik iz Bruslja
Erika Štular, Bruselj: “Za eksplozijo na letališču je po podatkih belgijskih oblasti verjetno odgovoren samomorilski napadalec.”
— Val 202 (@Val202) March 22, 2016
Letališče v Bruslju bo vsaj do jutri zjutraj zaprto, zelo verjetno pa do nadaljnjega. V Bruslju sicer živi okoli 3.000 Slovencev. V Belgiji so dvignili stopnjo ogroženosti na najvišjo, četrto raven.
Ob eksploziji na postaji podzemne železnice je bil ranjen slovenski diplomat. Kot je povedal veleposlanik Slovenije pri EU-ju Rado Genorio, je v bolnišnici, oskrbljen in je v redu.
Ceste zaprte, nad nami helikopter, zvoki siren… ljudi malo… pic.twitter.com/6fQhTIajtz
— Matjaž Trošt (@matjaztrost) March 22, 2016
#metro #BrusselsAttack via @lesoir pic.twitter.com/3Ege5O8uDX
— pep vilar (@pepvilar) March 22, 2016
Kot je na Twitterju zapisal Janez Vouk, slovenski uslužbenec evropskega parlamenta, “je varnostna stopnja povečana, vzdušje zamorjeno – a se ne damo! GSM-omrežje v Bruslju je zelo obremenjeno, klici skoraj ne gredo skozi – prenos podatkov, kot kaže, dela, sem sicer na wi-fi, težko ocenim.”
Iz Bruslja se je oglasila tudi Sabina Carli, ki trenutno tam študira in dela. V času eksplozije je bila doma, njeni sodelavci pa so ostali v službi – za eno postajo oddaljeni od tiste, na kateri je odjeknila ena izmed eksplozij.
Ajda Žižek, Bruselj: “Stanje je kaotično. Kolegica, ki je zdravnica, je sporočila, da do nadaljnjega ne smejo domov.”
“Problem sodobnega terorizma je veliko bolj kompleksen, kot se zdi. Potreben bo resen in celosten pristop.”
Obramboslovec Klemen Grošelj v oddaji Danes do 13.00.
Po današnjih eksplozijah v Bruslju so v več evropskih državah poostrili varnostne ukrepe, sklicali so tudi krizne sestanke pristojnih služb, odgovornih za varnost.
Tudi na Letališču Jožeta Pučnika so pripravili izjavo za javnost in poudarili, da je stopnja varnosti v tem trenutku nespremenjena in da, kot je povedal vodja strokovne službe za varnost in zaščito pri Aerodromu Ljubljana Dušan Sofrič, ne načrtujejo dodatnih varnostnih ukrepov.
“Glede na razmere pred napadom bi lahko povečali stopnjo varovanja, še posebno pred letališčem.”
Strokovnjak za varnost Denis Čaleta v oddaji Danes do 13.00
Na Veleposlaništvu RS v Bruslju so za pomoč slovenskim državljanom na voljo na mobilnem telefonu +32 494 336 396.
— Vlada R. Slovenije (@vladaRS) March 22, 2016
Letalo Adrie Airways, ki je zjutraj letelo iz Ljubljane v Bruselj, je nekaj časa krožilo nad letališčem, pozneje pa je bilo preusmerjeno na letališče v Liegu. Let JP 468 je preusmerjen v Pariz, let JP 469 pa odpovedan. Trenutno poskušajo poskrbeti za vse potnike.
Bombe gor ali dol – kosilo mora bit! #NousSommesPlaceJourdan pic.twitter.com/E7SMMqhRS4
— Janez Vouk (@JanezVouk) March 22, 2016
Sinočnja neurja so povzročila večjo gmotno škodo po državi. Na Koroškem in Celjskem je padala toča, v Kamniku in Zagorju je poplavilo več objektov, na območju Brežic je močan veter odkrival strehe hiš. V slovenjgraški bolnišnici je voda zalila kletne prostore in poškodovala center za dializo, lekarno, več ambulant in oddelkov, škodo še popisujejo. Pristojni so skupno našteli približno 250 dogodkov, posredovalo je več kot 80 gasilskih društev. Preostale novice: Število brezposelnih maja najmanjše po letu 1990; v turizmu in gostinstvu pred sezono mrzlično iščejo kadre. Sto dni od začetka invazije na Ukrajino Rusija ne odstopa od tako imenovane osvoboditve proruskih regij, Ukrajina pa vztraja, da ne bo predala svojega ozemlja. V Areni Stožice premiera dokumentarnega filma 2017 v režiji Gorana Vojnovića, ki prikazuje našo košarkarsko reprezentanco od prvih pripravljalnih tekem do legendarne zmage in dviga pokala evropskih prvakov.
Nova slovenska vlada prav zdaj razpravlja o razmerah na področju energetike, med drugim bodo preučili uredbo o zamrznitvi cen naftnih derivatov. Cilj vlade je porazdelitev bremena stroške med vse deležnike. V oddaji tudi: - Kadrovske menjave: DUTB naj bi po odstopu Francija Matoza prevzel nekdanji prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak - Z zasedbo Severodonecka Rusija korak bližje zavzetju širšega območja luganske regije - Kozinova nagrada skladatelju Damijanu Močniku za zaokroženi sakralni opus
Danes bomo dobili novo vlado. Premier Robert Golob je ob predstavitvi seznama ministrskih kandidatov, ki ga danes potrjuje državni zbor, dejal, da so sestavili ekipo iz izkušenih politikov in strokovnjakov, saj mora biti vlada takoj operativna. Drugi poudarki oddaje: - Evropska prepoved uvoza ruske nafte bo dodatno podražila naftne derivate. - Ameriška pošiljka raket srednjega dosega Ukrajini po mnenju Moskve povečuje tveganje za spopad med Rusijo in Združenimi državami. - Nelegalno odloženo sadro na koroških njivah bodo morali odstraniti kmetje sami, kar bo zanje visok strošek.
Inflacija se je maja zvišala na najvišjo stopnjo v zadnjih 20-ih letih. Cene življenjskih potrebščin so se na letni ravni v povprečju zvišale za dobrih 8 odstotkov, predvsem na račun podražitev naftnih derivatov in hrane. Kot jepovedal Martin Bajželj s statističnega urada. na letni ravni izstopajo podražitve kruha, olja in zamrznjenega sadja. V oddaji tudi o tem: - Pristojni parlamentarni odbori potrdili kandidate za ministre za infrastrukturo, za kmetijstvo, za okolje in prostor ter za delo. Pred jutrišnjim potrjevanjem nove vlade zaslišanje danes čaka še dva kandidata. - Po sprejetju šestega svežnja sankcij proti Rusiji, ki vključuje embargo na uvoz nafte, evropski voditelji o pomoči Ukrajini pri izvozu žit - Celjski policisti 4 fizične in dve pravni osebi osumili uničevanja okolja, potem ko so na Koroškem odložili več kot 500 ton sadre
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Razmeroma mirno nedeljo pri nas je na športnem področju zaznamoval kanuist Benjamin Savšek. Na evropskem prvenstvu je v izjemnem finalu najhitrejše deseterice osvojil svoje četrto zlato odličje na tekmah stare celine. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Velika večina Doneškega bazena na vzhodu Ukrajine pod rusko okupacijo - Dogovor Putina in Vučića o triletni dobavi ruskega plina Srbiji - Zaradi ponarejenih vstopnic za finale lige prvakov večurni zastoji in nemiri
Prvi izmed ministrskih kandidatov nastajajoče vlade Roberta Goloba so potrditev pristojnih parlamentarnih delovnih teles dobili Aleksander Jevšek, Matej Arčon in Matjaž Han. Ta kandidat za gospodarskega ministra se je med drugim zavzel za boljši dostop do virov financiranja, večjo učinkovitost upravnih postopkov ter sodelovanje politike, gospodarstva in sindikatov. V državnem zboru bodo popoldne zaslišali še dva ministrska kandidata. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Zaradi ruske invazije v Ukrajini čedalje bolj ogrožen svetovni boj proti lakoti - Vzrok morebitnega onesnaženja pitne vode na Kočevskem ni nujno nesreča v Melaminu - Pred skorajšnjo gasilsko olimpijado v Celju so se gasilci preizkusili na Ptuju
Oči ljubiteljev kolesarstva z vsega sveta so uprte v Posočje, ki je pravkar del letošnjega Gira. Gre za pravi kolesarski praznik z raznovrstnim dogajanjem in obiskovalci od blizu in daleč. Vse glasnejša so opozorila pred dodatnimi podražitvami hrane. Skrbi predvsem prehranska varnost socialno ogroženih. Pojavljajo se prve zamude pri dobavah izdelkov za pakete živil, namenjene socialno ogroženim, saj se pogodbe z dobavitelji sprememinjajo. V urgentnih centrih, ob dnevu urgentne medicine, opozarjajo na izgorelost zdranikov in medicinskih sester po epidemiji ter na pomanjkanje kadra. Bruselj naj bi bil pripravljen popustiti madžarski zahtevi, da ob prepovedi uvoza ruske nafte v Unijo dovolijo njeno dobavljanje prek naftovodov.
Po včerajšnji izvolitvi Roberta Goloba za mandatarja bodo v soboto sledila prva zaslišanja ministrskih kandidatov. Golob kot eno od prvih nalog nove vlade napoveduje urejanje zdravstvenega sistema. Podlaga za to naj bi bili stresni testi, do česar so zaposleni v zdravstvu zadržani. Že večkrat omenjen izziv nove vlade bodo tudi podražitve. Odgovornost za vse večjo prehransko krizo v svetu, pa so v Kremlju danes pripisali zahodnim državam, ki da načrtno preprečujejo izvoz žita iz zasedenih predelov Ukrajine. Od tam danes poročajo o napredku ruskih sil v regiji Lugansk. Drevi bo na ljubljanski Metelkovi nastopila razvpita ruska aktivistična skupina Pussy Riot, ki na svoji evropski turneji protestira proti vojni v Ukrajini. Kot so pred nekaj minutami potrdile članice skupine, so eno od spremljevalk skupine, ki prihaja iz Turkmenistana, davi v Ljubljani aretirali policisti, in sicer na podlagi tiralice Interpola. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je nekdanji član ansambla SNG Nova Gorica Ivo Barišič
V državnem zboru poteka seja, na kateri se bodo poslanke in poslanci izrekli o podpori Robertu Golobu za mandatarja. Presenečenj ni pričakovati, saj ima Golob, ob Gibanju Svoboda, zagotovljene tudi glasove Levice, SD-ja in dveh manjšinskih poslancev. Med prednostnimi nalogami nove vlade bodo priprava na morebitni jesenski val epidemije in energetska draginja. V oddaji tudi: - V gospodarstvu bo regres za letni dopust ponekod presegel 2 tisoč evrov. Bo sindikatom v javnem sektorju uspelo izpogajati več, kot zagotavlja zakon? - Štiri leta po začetku uporabe uredbe o varstvu podatkov GDPR Slovenija kot edina evropska država še vedno brez ustrezne zakonske podlage za njeno izvajanje - Madžarska nekaj dni pred iztekom izrednih razmer zaradi epidemije razglasila stanje vojaške ogroženosti
S podpisom koalicijske pogodbe so predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD-ja Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec tudi uradno oblikovali novo koalicijo. Eno izmed sporočil koalicijskega trojčka je, da vedo, kam želijo pripeljati Slovenijo do leta 2030. Prihodnji predsednik vlade Robert Golob, ki ga jutri v državnem zboru čaka izvolitev na premierski položaj, se zaveda, da bodo koaliciji tempo narekovale tudi zunanje okoliščine. Med prednostnimi nalogami nove vlade bodo zato priprava ukrepov na draginjo, spoprijemanje z morebitnim novim valom epidemije covida, pa tudi interventni zakon za ureditev razmer v zdravstvu. V oddaji tudi: - Prvi primer opičjih koz v Sloveniji uvožen s Kanarskih otokov, tveganje za okužbo med splošnim prebivalstvom nizko - Janez Janša zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija tik pred jutrišnjim zastaranjem obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni - Bilanca trimesečne vojne v Ukrajini: uničenje zlasti vzhodnega in južnega dela države, zločini nad civilisti in več milijonov beguncev
Na RTV poteka stavka novinarjev. Zahteve in razloge so stavkajoči podrobneje predstavili na shodu pred poslopjem RTV. Stavkajoči in drugi govorniki so poudarili, da je zdajšnje vodstvo RTV z Andrejem Grahom Whatmoughom na čelu povzročilo škodo javni televiziji in oddajam, ki jih je ukinilo ali prestavilo na drugi program. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Nadaljujejo se koraki k oblikovanju nove vlade. Predsednik republike Borut Pahor je Roberta Goloba pričakovano predlagal za premierja. - Slovensko gospodarstvo je lani poslovalo izjemno uspešno, ugotavljajo na Ajpesu. Kot pojasnjuje direktorica Mojca Kunšek, se je čisti neto dobiček skoraj podvojil, čista izguba pa se je zmajšala za polovico. - Evropska komisija za možnost odstopanja od proračunskih pravil tudi v prihodnjem letu, v središču priporočil zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Predsednik Pahor je ob 30-i obletnici pridružitve Združenim narodom poudaril, da je bila pot Slovenije od demokratizacije do mednarodnega priznanja osupljivo hitra. Pred nami je sicer pester politični teden, v katerem bi lahko že v sredo dobili novega predsednika vlade, potem pa bodo stekli postopki za imenovanje ministrov. Kandidatko za ministrico za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik po izjavah sindikalistov sodeč čaka veliko dela. V oddaji tudi: Ruska vojska po zavzetju Mariupolja krepi pritisk na vzhod Ukrajine. Primere opičjih koz doslej potrdili v 14-ih državah, sumi na okužbo še v Grčiji in Avstriji. Tenisač Aljaž Bedene zanesljivo v drugi krog Roland-Garrosa Čez približno štiri ure bo znan letošnji državni prvak v nogometu.
Bonitetna agencija Fitch je potrdila visoko bonitetno oceno naše države, to pomeni, da je gospodarski in proračunski položaj ugoden. Med drugimi tveganji pa opozarja, da je Slovenija ranljiva na področju preskrbe z energijo. To skrbi tudi gospodarstvenike, ki pa jim zdaj sive lase delajo tudi zamisli prihodnje vlade, med drugim napovedan dvig minimalne plače. Generalni direktor Gospodarske zbornice Aleš Cantarutti poudarja, da mora biti razlog za dvig minimalne plače večja učinkovitost oziroma uspešnost gospodarstva in s tem višji prihodki. Druge teme: Rusija je razglasila dokončno zavzetje ukrajinskega mesta Mariupolj Ob svetovnem dnevu čebel pozivi, da Slovenija ta dan razglasi za državni praznik Po treh letih so se tekači znova zbrali na Maratonu treh src v Radencih
Slovenskemu veletrgovcu s plinom Geoplinu ni uspelo pridobiti zadnjih prostih zmogljivosti za dobavo plina na terminalu Krk na Hrvaškem. Na Geoplinu so nam potrdili, da so bili kljub izpolnjevanju splošnih pogojev na razpisu neuspešnI. Vlada je še pred dobrim mesecem sicer zatrdila, da uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz azijskih ali afriških držav ne bo težava, saj je hrvaška vlada za uvoz ponudila terminal na Krku, vendar so očitno ti dogovori propadli. Drugi poudarki oddaje: - Vojna v Ukrajini ogroža prehransko preskrbo sveta. - Na tujem vse več primerov opičjih koz neznanega izvora. - Kozmična opera The Sound skladatelja Roka Goloba naj bi v ljubljansko Opero privabljalo mlajše občinstvo.
Konferenca SD-ja bo popoldne potrdila vstop v novo vlado, pa tudi koalicijsko pogodbo in ministrske kandidate stranke. V Levici bodo svojo odločitev o vstopu v vlado sporočili v ponedeljek. Presenečenj ni pričakovati. Nova vlada bo imela po potezi stranke SDS, ki je vložila predlog o posvetovalnem referendumu na spremembe zakona o vladi, do nadaljnjega 17 in ne predvidenih 20 ministrstev. Ne glede na to je koalicija odločena, da bo vlada Roberta Goloba oblikovana 3-ega junija. V oddaji tudi: - Vlada v odhodu osem dni po sklenitvi preklicala orožarski posel. - Prvi primer opičjih koz so danes potrdili tudi v Italiji. - Skoraj 200 študentom znova grozi izselitev iz ljubljanskega Akademskega kolegija.
Stranka SDS je danes vložila dva predloga posvetovalnih referendumov: o spremembah zakona o vladi, s katerim bi nova koalicija spremenila ministrski razrez, in o spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija. Kljub postopkovnim zamikom, ki jih prinašata omenjena predloga, pa nova koalicija ohranja tretji junij kot najpoznejši datum sestave nove vlade. V tej naj bi po besedah najverjetnejšega mandatarja Roberta Goloba začasno ohranili dosedanji razrez ministrstev, spremembe pa uvajali pozneje. Drugi poudarki oddaje: - Rusija po prošnjah Finske in Švedske za članstvo v Natu ocenila, da se Baltsko morje spreminja v tako imenovano "Natovsko jezero". - Evropski načrt zmanjšanja odvisnosti od ruskih energentov predvideva za 72 milijard evrov nepovratnih sredstev in za 225 milijard posojil. - Novi, češki lastnik žirovske Alpine, kjer dela več kot tisoč 100 ljudi, obljublja, da bo ohranil zaposlitve.
Seznam kandidatov za ministrice in ministre 15. slovenske vlade je popolnjen. Levica in Gibanje Svoboda sta namreč predstavila še tri manjkajoča imena, v državnem zboru potrditev dobiva tudi predlog zakona o vladi, ki omogoča njeno potrditev; vlada bo imela 20 resorjev, od tega bo eden brez listnice. Drugi poudarki oddaje: - V Državnem zboru spremembe zakona o vladi, predsednik Pahor bo vodje poslanskih skupin gostil v ponedeljek. - Iz mariupoljske jeklarne evakuirali 260 ukrajinskih borcev; Kijev in Moskva želita izmenjati ujetnike. - Nova francoska premierka Elisabeth Borne kot adut iz rokava predsednika Macrona pred parlamentarnimi volitvami.
Po parafiranju koalicijske pogodbe konec tedna je pred dvema strankama prihodnje koalicije iskanje manjkajočih kandidatov za ministre, dve stranki se morata tudi še uradno opredeliti do vstopa v vlado. Sledil bo formalni podpis koalicijske pogodbe. Ta, kot kaže, najbolj razburja z napovedano prepovedjo popoldanskega dela zdravnikov iz javnega zdravstva pri zasebnikih, zvišanjem minimalne plače in spremembami davčne politike. Drugi del postopkov za vzpostavitev vlade bo v državnem zboru, nekaj opravkov je tudi še pred predsednikom države Borutom Pahorjem. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarska rast v prvih treh mesecih leta kar 9,8-odstotna, realno pa se je BDP povečal le za 0,8 odstotka. - V Moskvi se pričakovano ostro odzivajo na odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato: Rusija se ne bo sprijaznila s tem. - Legendarni pianist Ivo Pogorelić v Ljubljani tokrat navdušil s Chopinom.
Severnoatlantsko zavezništvo se bo, kot kaže, v kratkem razširilo. Da bo Finska zaprosila za članstvo v Natu, sta danes potrdila predsednik in premierka te države. Parlament v Helsinkih bo o tem odločal jutri, ko bodo o enakem predlogu razpravljali tudi švedski poslanci. Podporo omenjenima državama na poti v Nato je danes izrazil tudi predsednik republike Borut Pahor. Ta je ob današnjem dnevu slovenske vojske dejal, da vojna v Ukrajini sproža pomembne politične in varnostne spremembe in podprl čim prejšnji nakup oklepnikov boxer. Druge teme: - Sindikati od prihodnje vlade blaženje draginje in spodbujanje gospodarstva pričakujejo tudi v obliki višjih plač - Najstnik v ameriškem Buffalu ubil 10 ljudi, motiv rasistične narave - Evrovizija brez presenečenj: bo Ukrajina evropske glasbenike prihodnje leto gostila v Mariupolju?
Neveljaven email naslov