Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letališče v evropski prestolnici bo vsaj do jutri zjutraj zaprto, zelo verjetno pa do nadaljnjega. V Bruslju sicer živi okoli 3.000 Slovencev, tamkajšnje bolnišnice pozivajo k darovanju krvi.
“Glavni problem v Bruslju je trenutno ohromljenost, predvsem zaradi ustavitve vsega prometa in padca komunikacijskega omrežja,” je za Radio Slovenija povedala Barbara Kužnik, Slovenka v evropski prestolnici.
“Bruselj je zadet v srce. Če bi obstajala peta stopnja nevarnosti, bi jo razglasili. Šok je velik, pokazala se je ranljivost mesta. Gre za napad na Evropo. Nagovor belgijskega premierja je bil zelo čustven. Bruseljske bolnišnice pozivajo k darovanju krvi.”
Barbara Kužnik iz Bruslja
Erika Štular, Bruselj: “Za eksplozijo na letališču je po podatkih belgijskih oblasti verjetno odgovoren samomorilski napadalec.”
— Val 202 (@Val202) March 22, 2016
Letališče v Bruslju bo vsaj do jutri zjutraj zaprto, zelo verjetno pa do nadaljnjega. V Bruslju sicer živi okoli 3.000 Slovencev. V Belgiji so dvignili stopnjo ogroženosti na najvišjo, četrto raven.
Ob eksploziji na postaji podzemne železnice je bil ranjen slovenski diplomat. Kot je povedal veleposlanik Slovenije pri EU-ju Rado Genorio, je v bolnišnici, oskrbljen in je v redu.
Ceste zaprte, nad nami helikopter, zvoki siren… ljudi malo… pic.twitter.com/6fQhTIajtz
— Matjaž Trošt (@matjaztrost) March 22, 2016
#metro #BrusselsAttack via @lesoir pic.twitter.com/3Ege5O8uDX
— pep vilar (@pepvilar) March 22, 2016
Kot je na Twitterju zapisal Janez Vouk, slovenski uslužbenec evropskega parlamenta, “je varnostna stopnja povečana, vzdušje zamorjeno – a se ne damo! GSM-omrežje v Bruslju je zelo obremenjeno, klici skoraj ne gredo skozi – prenos podatkov, kot kaže, dela, sem sicer na wi-fi, težko ocenim.”
Iz Bruslja se je oglasila tudi Sabina Carli, ki trenutno tam študira in dela. V času eksplozije je bila doma, njeni sodelavci pa so ostali v službi – za eno postajo oddaljeni od tiste, na kateri je odjeknila ena izmed eksplozij.
Ajda Žižek, Bruselj: “Stanje je kaotično. Kolegica, ki je zdravnica, je sporočila, da do nadaljnjega ne smejo domov.”
“Problem sodobnega terorizma je veliko bolj kompleksen, kot se zdi. Potreben bo resen in celosten pristop.”
Obramboslovec Klemen Grošelj v oddaji Danes do 13.00.
Po današnjih eksplozijah v Bruslju so v več evropskih državah poostrili varnostne ukrepe, sklicali so tudi krizne sestanke pristojnih služb, odgovornih za varnost.
Tudi na Letališču Jožeta Pučnika so pripravili izjavo za javnost in poudarili, da je stopnja varnosti v tem trenutku nespremenjena in da, kot je povedal vodja strokovne službe za varnost in zaščito pri Aerodromu Ljubljana Dušan Sofrič, ne načrtujejo dodatnih varnostnih ukrepov.
“Glede na razmere pred napadom bi lahko povečali stopnjo varovanja, še posebno pred letališčem.”
Strokovnjak za varnost Denis Čaleta v oddaji Danes do 13.00
Na Veleposlaništvu RS v Bruslju so za pomoč slovenskim državljanom na voljo na mobilnem telefonu +32 494 336 396.
— Vlada R. Slovenije (@vladaRS) March 22, 2016
Letalo Adrie Airways, ki je zjutraj letelo iz Ljubljane v Bruselj, je nekaj časa krožilo nad letališčem, pozneje pa je bilo preusmerjeno na letališče v Liegu. Let JP 468 je preusmerjen v Pariz, let JP 469 pa odpovedan. Trenutno poskušajo poskrbeti za vse potnike.
Bombe gor ali dol – kosilo mora bit! #NousSommesPlaceJourdan pic.twitter.com/E7SMMqhRS4
— Janez Vouk (@JanezVouk) March 22, 2016
6453 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Letališče v evropski prestolnici bo vsaj do jutri zjutraj zaprto, zelo verjetno pa do nadaljnjega. V Bruslju sicer živi okoli 3.000 Slovencev, tamkajšnje bolnišnice pozivajo k darovanju krvi.
“Glavni problem v Bruslju je trenutno ohromljenost, predvsem zaradi ustavitve vsega prometa in padca komunikacijskega omrežja,” je za Radio Slovenija povedala Barbara Kužnik, Slovenka v evropski prestolnici.
“Bruselj je zadet v srce. Če bi obstajala peta stopnja nevarnosti, bi jo razglasili. Šok je velik, pokazala se je ranljivost mesta. Gre za napad na Evropo. Nagovor belgijskega premierja je bil zelo čustven. Bruseljske bolnišnice pozivajo k darovanju krvi.”
Barbara Kužnik iz Bruslja
Erika Štular, Bruselj: “Za eksplozijo na letališču je po podatkih belgijskih oblasti verjetno odgovoren samomorilski napadalec.”
— Val 202 (@Val202) March 22, 2016
Letališče v Bruslju bo vsaj do jutri zjutraj zaprto, zelo verjetno pa do nadaljnjega. V Bruslju sicer živi okoli 3.000 Slovencev. V Belgiji so dvignili stopnjo ogroženosti na najvišjo, četrto raven.
Ob eksploziji na postaji podzemne železnice je bil ranjen slovenski diplomat. Kot je povedal veleposlanik Slovenije pri EU-ju Rado Genorio, je v bolnišnici, oskrbljen in je v redu.
Ceste zaprte, nad nami helikopter, zvoki siren… ljudi malo… pic.twitter.com/6fQhTIajtz
— Matjaž Trošt (@matjaztrost) March 22, 2016
#metro #BrusselsAttack via @lesoir pic.twitter.com/3Ege5O8uDX
— pep vilar (@pepvilar) March 22, 2016
Kot je na Twitterju zapisal Janez Vouk, slovenski uslužbenec evropskega parlamenta, “je varnostna stopnja povečana, vzdušje zamorjeno – a se ne damo! GSM-omrežje v Bruslju je zelo obremenjeno, klici skoraj ne gredo skozi – prenos podatkov, kot kaže, dela, sem sicer na wi-fi, težko ocenim.”
Iz Bruslja se je oglasila tudi Sabina Carli, ki trenutno tam študira in dela. V času eksplozije je bila doma, njeni sodelavci pa so ostali v službi – za eno postajo oddaljeni od tiste, na kateri je odjeknila ena izmed eksplozij.
Ajda Žižek, Bruselj: “Stanje je kaotično. Kolegica, ki je zdravnica, je sporočila, da do nadaljnjega ne smejo domov.”
“Problem sodobnega terorizma je veliko bolj kompleksen, kot se zdi. Potreben bo resen in celosten pristop.”
Obramboslovec Klemen Grošelj v oddaji Danes do 13.00.
Po današnjih eksplozijah v Bruslju so v več evropskih državah poostrili varnostne ukrepe, sklicali so tudi krizne sestanke pristojnih služb, odgovornih za varnost.
Tudi na Letališču Jožeta Pučnika so pripravili izjavo za javnost in poudarili, da je stopnja varnosti v tem trenutku nespremenjena in da, kot je povedal vodja strokovne službe za varnost in zaščito pri Aerodromu Ljubljana Dušan Sofrič, ne načrtujejo dodatnih varnostnih ukrepov.
“Glede na razmere pred napadom bi lahko povečali stopnjo varovanja, še posebno pred letališčem.”
Strokovnjak za varnost Denis Čaleta v oddaji Danes do 13.00
Na Veleposlaništvu RS v Bruslju so za pomoč slovenskim državljanom na voljo na mobilnem telefonu +32 494 336 396.
— Vlada R. Slovenije (@vladaRS) March 22, 2016
Letalo Adrie Airways, ki je zjutraj letelo iz Ljubljane v Bruselj, je nekaj časa krožilo nad letališčem, pozneje pa je bilo preusmerjeno na letališče v Liegu. Let JP 468 je preusmerjen v Pariz, let JP 469 pa odpovedan. Trenutno poskušajo poskrbeti za vse potnike.
Bombe gor ali dol – kosilo mora bit! #NousSommesPlaceJourdan pic.twitter.com/E7SMMqhRS4
— Janez Vouk (@JanezVouk) March 22, 2016
Že drugo leto zapored praznovanje božiča poteka v senci negotovosti, ki jo povzroča nepredvidljiv potek epidemije covida. Medtem ko se sicer pri nas število hospitaliziranih bolnikov s to boleznijo še naprej znižuje, iz več evropskih držav poročajo o rekordnem številu novih primerov okužbe. Da je v času pandemije vzdrževanje stikov na hudi preizkušnji, je v današnjem nagovoru v Vatikanu dejal Papež Frančišek, ki je opozoril še na pozabljene tragedije v Siriji in Jemnu. Kot je dejal, krize po svetu terjajo številne žrtve, kot rešitev konfliktov, tudi tistega v Ukrajini, pa ponudil dialog. Druge teme: - V vesolje poletel James Webb, največji, najdražji in najbolj zapleten vesoljski teleskop doslej - Mihail Gorbačov ob 30-letnici razpada Sovjetske zveze: Združene države so postale arogantne in gradijo nov imperij - Le še nekaj dni za prenos pozabljenih vrednostnih papirjev iz časa lastninjenja
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Čez dobrih 24 ur se bo z božičnim večerom začel vrhunec letošnjih decembrskih praznikov. In pred približno pol ure smo izvedeli, kakšni ukrepi bodo veljali v tem obdobju. Silvestrovanj na prostem ne bo, bodo pa dovoljene silvestrske večerje. Na silvestrovo, pa tudi jutri bodo dovoljena zasebna zbiranja članov do treh gospodinjstev. V oddaji tudi: Pristojni odbor potrdil 10. protikoronski zakon; koalicija mu je dodala dvig plačne kapice za zdravnike in zobozdravnike. Slovenija končuje polletno predsedovanje Svetu Unije, tudi ob korakih za širitev povezave na Zahodni Balkan. Pred 30-imi leti smo dobili slovensko ustavo; Kako dobro je prestala test časa?
Po državi je približno 17 tisoč aktivnih primerov okužbe s koronavirusom. včeraj so pri nas potrdili tisoč 255 okužb novih, delež pozitivnih PCR testov je bil nekoliko nižji kot prejšnje dni in je znašal 22,6-odstotka. V bolnišnicah se zdravi 649 covidnih bolnikov, 206 jih potrebuje intenzivno nego. Umrlo je šest covidnih bolnikov. Zato ker epidemija upada vse počasneje in se po državi že širi različica omikron, vlada napoveduje zaostrovanje ukrepov. Pod velikim vprašanjem so tudi silvestrovanja na prostem. V oddaji tudi: Sedemkrat cepljeni naj bi za to dobil majhno plačilo, preostali osumljenci so izkoristili njegovo stisko, je sporočila policija; - Predsednik Pahor ob 30-ti obletnici sprejetja ustave: bila je otrok visoke politične kulture; - Uradna Budimpešta z vztrajanjem pri spornem zakonu o migrantih še zaostruje odnose z Brusljem.
Koronavirusna različica omikron je prisotna že v vseh slovenskih regijah, razen v goriški. Doslej so potrdili 51 primerov, med njimi so tako necepljeni kot cepljeni in prebolevniki. Epidemiologi predlagajo enotno karanteno ob visoko tveganem stiku, edina izjema bi bili cepljeni s poživitvenim odmerkom. V Dogodkih in odmevih tudi: - Kriminalisti pri družini ljubljanskega župana Zorana Jankoviča preiskujejo oškodovanje družbe in sum pranja denarja - Na Japonskem po nastopu novega premierja nadaljujejo izvajanje smrtnih kazni - V najdaljši noči leta deset kinematografov Art mreže po Sloveniji brezplačno vrti kratke filme
V državnem zboru se poslanke in poslanci že drugič v tem mandatu ukvarjajo z interpelacijo o delu notranjega ministra Aleša Hojsa. Opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci Hojsu očitajo ustvarjanje izrednih razmer, pretirano policijsko nasilje, omejevanje človekovih pravic, ponižujoč odnos do splošne in strokovne javnosti ter politizacijo in militarizacijo policije. Minister je očitke iz interpelacije zavrnil, opozicija pa za razrešitev potrebuje 46 glasov. V oddaji tudi: - V začetku cepilne akcije proti covidu večina ljudi po poživitveni odmerek, strokovna skupina danes o ukrepih med prazniki; - Informacijska pooblaščenka zaradi dostopanja do podatkov o začasnih naslovih uvedla postopek glede Janševega pisma državljanom; - Po volilni bitki skrajnih kandidatov je vodenje Čila kot predsednik prevzel levo usmerjeni Gabriel Borič hrvaškega rodu.
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Pred jutrišnjim začetkom cepilnih dnevov, ko bo cepljenje omogočeno 24 ur na dan, je cepljenih nekaj manj kot 56 odstotkov prebivalcev. Ob tem je slišati svarila, da je v luči nove koronavirusne različice število cepljenih pri nas premajhno in da bi se krivulja okužb že pred koncem leta lahko obrnila navzgor. Ostale teme: - Avstrija zaradi omikrona ustanavlja novo krizno skupino; s ponedeljkom zaostritev pogojev vstopa v severno sosedo - Zaostrovanje migracijskih politik prebežnikov ne ustavi, poveča pa število žrtev, opozarjajo nevladniki - Anamarija Lampič do 11-e stopničke v karieri, Ilka Štuhec po letu dni znova med peterico
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak se v 16 ur trajajoči interpelaciji zagovarja pred številnimi očitki opozicije, med drugim zaradi pogovora s poslovnežem Bojanom Petanom pred 14-imi leti. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Ustavno sodišče: delodajalci starejših ne smejo odpuščati brez utemeljitve. Banka Slovenije: Gospodarska rast letos močnejša od pričakovanj in je že presegla raven pred epidemije. Epidemične razmere se ne izboljšujejo več tako hitro; od nedelje do četrtka cepilni dnevi. 19-letna nordijska kombinatorka Ema Volavšek se je v svetovnem pokalu prvič povzpela na stopničke.
Cepljenje otrok, starih od 5 do 11 let, proti covidu se je ponekod že začelo, več zdravstvenih domov pa se na to pospešeno pripravlja. Med njimi so zdravstveni domovi Piran, Izola in Koper. Starši, ki želijo cepiti svoje otroke, se morajo o tem prej posvetovati s pediatri in pri njih cepljenje tudi naročiti. Večje zanimanje je za cepljenje starejših otrok. Drugi poudarki oddaje: - Postopek protikorupcijske komisije zoper premierja Janeza Janšo glede kadrovskih menjav v slabi banki. - Ob začetku vrha Evropske unije za enotnost glede ukrepanja ob morebitni ruski vojaški agresiji proti Ukrajini. - V zaporih po svetu največje število novinarjev, odkar to spremlja organizacija Novinarji brez meja.
V Sloveniji so doslej odkrili 10 primerov okužbe z različico omikron. Kot je pojasnil Borut Štrukelj z ljubljanske farmacevtske fakultete, je omikron nastal neodvisno od drugih različic, navzoč pa je bil že marca v Afriki. Po njegovih besedah stroka glede te hitro prenosljive različice koronavirusa predvideva dva scenarija. Po pozitivnem kaže, da bi bil lahko potek bolezni lažji. Z akcijo cepilnih dni po vsej državi želi zdravstvena stroka enotno spodbuditi vse občane, da se odločijo za cepljenje Številna podjetja se spopadajo z velikimi težavami pri dobavi surovin Novi nemški kancler Olaf Scholz v nagovoru v parlamentu napovedal posodobitev Nemčije
Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so danes potrdili prve primere koronavirusne različice omikron v Sloveniji. Različica se po prvih podatkih zelo hitro širi in lahko sproži nov val epidemije tudi pri nas. Drugi poudarki oddaje: - Preiskovalci NPU in kriminalisti opravljajo hišne preiskave zaradi suma zlorabe uradnega položaja v povezavi z verifikacijo hitrih testov, ki jih uvaža Majbert Pharm. - Vlada še naprej načrtuje vzdrževanje visoke gospodarske rasti, energetsko krizo bo naslovila z draginjskim dodatkom, odločala bo tudi o energetskih bonih. - Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih pomeni konec vladanja z odloki, meni predsednik državnega zbora Zorčič.
Novo upanje v boju s koronavirusom prinaša novo zdravilo proti covidu molnupiravir. Prispelo je v oba klinična centra, celjsko splošno bolnišnico in kliniko Golnik. Danes so ga začeli izdajati v mariborskem kliničnem centru. Namenjeno je odraslim bolnikom, ki imajo najmanj en dejavnik tveganja za hujši potek bolezni. Drugi poudarki oddaje: - Inšpektorji med poostrenim nadzorom izpolnjevanja pogojev PCT ugotavljajo vse manj nepravilnosti. - Mandatno-volilna komisija izbrala kandidate za člane programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija, tako rekoč vsi iz vrst koalicije. - Evropska nogometna zveza bo zaradi napake pri žrebanju parov osmine finala lige prvakov v celoti ponovila žreb.
Tornadi, ki so včeraj pustošili po šestih ameriških zveznih državah, so zahtevali več kot 80 smrtnih žrtev, več deset ljudi je pogrešanih. Ameriški predsednik Joe Biden je v najbolj prizadeti državi, Kentuckyju, razglasil naravno katastrofo. Ostali poudarki oddaje: - Čeprav smo po precepljenosti proti covidu v spodnjem delu evropske lestvice, je obvezno cepljenje tabu tema. - Evropska komisija za več pravic prekarnih delavcev, ki delajo prek spletnih platform. - Niz eksplozij na Siciliji porušil nekaj stavb in terjal najmanj tri življenja.
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Nobelova nagrada za mir je podeljena. Letos sta jo dobila novinarja Maria Ressa in Dmitrij Muratov. Mnenje, da lahko dosežemo napredek s tehnologijo in nasiljem namesto s spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin, je zmotno, pravi ruski nagrajenec. Ressa pa je opozorila, da se nasilje s spleta vse pogosteje seli v realnost. Ob svetovnem dnevu človekovih pravic je na kršenje tudi najbolj temeljnih pravic opozoril varuh Peter Svetina. Kot pravi, zdravstvena kriza ne sme biti izgovor za nejasne protikoronske ukrepe. Druge teme: Dan potem: katere storitve bo zakon o dolgotrajni oskrbi prinesel v praksi in kdaj? Ekologa Urša Zgojznik in Uroš Macerl napovedala ustanovitev nove stranke Vesna; v ospredju reševanje okoljskih problemov, enakopravnost žensk in spoštovanje demokratičnih standardov Višje sodišče v Veliki Britaniji razveljavilo zavrnitev izročitve Juliana Assangea Združenim državam
Z zmanjševanjem števila novih primerov okužbe s koronavirusom pristojni upajo tudi na zmanjšanje pritiska a bolnišnice. Inzenzivne enote so sicer še vedno polne, oskrbo potrebuje skoraj 250 covidnih bolnikov. Vodja intenzivnega oddelka Infekcijske klinike Matjaž Jereb je povedal, da se razmere na intezivnih covid oddelkih ne izboljšujejo bistveno, in dodal, da smo na platoju, v naslednjih 14-ih dneh pa lahko pričakujemo upad števila bolnikov na intezivni negi. A dela ne bo konec, po Jerebovih ocenah bo upadu konec leta na intenzivnih oddelkih še vedno več kot 100 bolnikov. Druge teme: Predvidoma pozno zvečer bo znana usoda zakona o dolgotrajni oskrbi. Poslanke in poslanci so popoldne zaključili razpravo. Koalicija poudarja,d aje zakon nujno potreben, iz opozicijskih vrst pa je slišati kar nekaj kritik in napovedi, da zakona ne bodo podprli. Jani Möderndorfer LMŠ je dejal, da vlada želi zakon sprejeti za vsako ceno, ne glede na vsebino. Pred parlamentarnimi volitvami, ki nas čakajo aprila, pa se na obzorju že pojavljajo morebitni novi igralci. Vstop v politiko sta napovedala tudi Rok Golob in Uroš Macerl Ameriški predsednik Joe Biden gostil virtualni vrh za demokracijo, med povabljenci ni Rusije, Kitajske in Irana. Po obilnih snežnih padavinah se vremenske razmere umirjajo. Sneg je ponekod povzročil nekaj težav z dobavo električne energije, stanje na cestah pa še vedno zahteva dobršno mero previdnosti. Otoplitve za zdaj ni na vidiku, ponekod debela snežna odeja se bo tako obdržala še lep čas.
Po skoraj mesecu dni v slovenskih bolnišnicah zdravijo manj kot tisoč bolnikov s koronavirusno boleznijo. V državo je prispelo tudi novo zdravilo proti covidu, ki ga bodo po napovedih zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja prvi bolniki dobili v ponedeljek. Druge teme: - Cene energentov na veleprodajnem trgu vnovič hitro naraščajo, položnice za električno energijo bodo še nekaj časa občutno višje - V Nemčiji konec 16-letne vladavine Angele Merkel, bundestag za novega kanclerja izvolil socialdemokrata Olafa Scholza - Med Gorenjsko in Notranjsko ter v višjih legah severne Primorske lahko do jutra zapade do 30 centimetrov snega, vremenoslovci svarijo pred žledom in poplavljanjem morja
Bomo po delu od doma dobili tudi zdravljenje doma? V Slovenijo namreč prihaja zdravilo molnupiravir, s katerim se bodo lahko covidni bolniki zdravili doma. Komisija za medicinsko etiko priporoča, da se z njegovo uporabo bolnike dobro seznani, ti pa morajo v to privoliti. Po besedah redsednika komisije Božidarja Voljča zdravilo ovira virus, da bi se v naših telesih lahko razmnoževal, zato pričakujejo, da bo smrtnost od bolezni covid-19 manjša. Zdravilo sicer še ni registrirano, a ga Evropska agencija za zdravila kljub temu priporoča za takojšnjo uporabo. Druge teme: Približno 500 podjetij, ki bi v prazničnem decembru imelo delo, je zaradi protikoronskih omejitev ostalo brez njega in tudi brez zaslužka. Vladi očitajo, da danih obljub ni izpolnila, pomoč, ki so jo prejeli, pa ni bila pravočasna. Opozarjajo, da je več manjših samostojnih podjetnikov iz industrije sejmov in srečanj že propadlo. Parlamentarno dogajanje je danes preiskovalno obarvano, zasedajo namreč kar tri preiskovalne komisije. Dve preiskujeta nabave zaščitne opreme, ena pa sume o nezakonitem financiranju stranke SDS. Po podatkih Združenih narodov manj kot 40 odstotkov žensk, ki doživljajo nasilje, poišče pomoč. Kot pojasnjuje Dalida Horvat z Društva SOS telefon, so za to krive tudi izjave, ki normalizirajo nasilje. To namreč po njenih besedah ženskam odvzame veliko poguma, da karkoli naredijo.
Odlok vlade, ki je določal obvezno izpolnjevanje pogoja PC - preboleli, cepljeni - za zaposlene v državni upravi ni v skladu z ustavo, saj za to ni ustrezne zakonske podlage, so s šestimi glasovi proti trem odločili ustavni sodniki. Kot opozarjajo ustavni sodniki, je pogoj PC primerljiv z uvedbo obveznega cepljenja, kar pa bi bilo treba urediti v zakonu o nalezljivih boleznih. Izvajanje odloka, ki bi se sicer začelo prvega oktobra, je ustavno sodišče začasno zadržalo že konec septembra. Ostali poudarki oddaje: - Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ na zahtevo opozicije o kadrovanju v energetiki. - KPK opozarja: korupcija nam vsako leto vzame 3,5 milijarde evrov. - Silvu Drevenšku za trojni umor dosmrtna ječa.
Neveljaven email naslov