Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska komisija je, po pričakovanjih, predlagala končanje postopka presežnega primanjkljaja za Slovenijo, v priporočilih za ukrepanje v prihodnjih dveh letih pa je izpostavila pokojninsko in zdravstveno reformo, povečanje zaposljivosti nekvalificiranih in starih oseb ter ureditev problema slabih bančni posojil. Odločitve o morebitnem kaznovanju Portugalske in Španije zaradi kršitve proračunskih pravil je odložila na poletje in jima podaljšala rok za znižanje primanjkljaja. Iz Bruslja poroča Erika Štular.
Slovenija je lani – torej v predvidenem roku – znižala primanjkljaj na 2,9 odstotka BDP, torej pod dovoljene tri odstotke, na podlagi njenih načrtov komisija pričakuje, da bo tako tudi v prihodnje, zato predlog za končanje postopka presežnega primanjkljaja.
V spodnjem posnetku lahko slišite izjavo in čestitko Pierra Moscovicija – evropskega komisarja za gospodarske in finančne zadeve – Sloveniji za dosežen napredek. Izjava je v angleškem jeziku.
A tudi v preventivni fazi mora država zniževati primanjkljaj. V priporočilu ji komisija nalaga 0,6 odstotni fiskalni napor letos in prihodnje leto. V obrazložitvi priznava, da upoštevaje brezposelnost, reforme in nedavno recesijo ni mogoče govoriti o pregretem gospodarstvu, kar so že doslej trdili minister Mramor in nekateri ekonomisti. A komisija kljub temu piše, da bodo potrebni v obeh letih dodatni ukrepi.
V prvem priporočilu komisija Sloveniji postavlja rok, naj do koca prihodnjega leta sprejme pokojninsko reformo. Reformirati mora zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, pri čemer komisija izpostavlja tudi dostopnost in kakovost storitev. Drugo priporočilo znova zadeva ukrepe za boljšo zaposljivost nizko-kvalificiranih in starejših, tretje pa izboljšanje pogojev za financiranje podjetij, vključno z rešitvijo problema slabih posojil. Na koncu priporoča posodobitev javne uprave in boljše upravljanje državnih podjetij.
V ospredju zanimanja sta bili tokrat Španija in Portugalska, ki kršita cilje glede primanjkljaja. Kljub špekulacijam, da bo zanju komisija predlagala postopek kaznovanja, se to ni zgodilo.
To ni pravi trenutek, ne gospodarsko, ne politično, da bi naredili ta korak. K temu se bomo vrnili julija, je pojasnil Moscovici. Po njegovem morajo zagotoviti disciplino, ne pa ustaviti okrevanja ali ubiti naložbe. Državi sta dobili dodatno leto za odpravo presežnega primanjkljaja, do poletja pa bosta morali pripraviti odločne ukrepe za to.
Po doseženem uspehu Slovenije je naši bruseljski dopisnici Eriki Štular oceno napredka podala tudi evropska komisarka Violeta Bulc.
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so prvi odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Finančni minister Dušan Mramor je izredno zadovoljen s predlogom Evropske komisije o zaključku postopka presežnega primanjkljaja, saj znižanje deficita pod tri odstotke bdpja ocenjuje kot vzdržano. Prav tako je pomembno, da je Evropska komisija upoštevala naše pripombe k metodologiji in zato zahteva nižjo dinamiko zniževanja primanjkljaja , kot bi sicer, je poudaril finančni minister. Strinja se tudi s priporočili za letos in prihodnje leto, ukrepi,pa da so ustrezno upoštevani v obeh proračunih. Več v prispevku Zdenke Bakalar.
6453 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Evropska komisija je, po pričakovanjih, predlagala končanje postopka presežnega primanjkljaja za Slovenijo, v priporočilih za ukrepanje v prihodnjih dveh letih pa je izpostavila pokojninsko in zdravstveno reformo, povečanje zaposljivosti nekvalificiranih in starih oseb ter ureditev problema slabih bančni posojil. Odločitve o morebitnem kaznovanju Portugalske in Španije zaradi kršitve proračunskih pravil je odložila na poletje in jima podaljšala rok za znižanje primanjkljaja. Iz Bruslja poroča Erika Štular.
Slovenija je lani – torej v predvidenem roku – znižala primanjkljaj na 2,9 odstotka BDP, torej pod dovoljene tri odstotke, na podlagi njenih načrtov komisija pričakuje, da bo tako tudi v prihodnje, zato predlog za končanje postopka presežnega primanjkljaja.
V spodnjem posnetku lahko slišite izjavo in čestitko Pierra Moscovicija – evropskega komisarja za gospodarske in finančne zadeve – Sloveniji za dosežen napredek. Izjava je v angleškem jeziku.
A tudi v preventivni fazi mora država zniževati primanjkljaj. V priporočilu ji komisija nalaga 0,6 odstotni fiskalni napor letos in prihodnje leto. V obrazložitvi priznava, da upoštevaje brezposelnost, reforme in nedavno recesijo ni mogoče govoriti o pregretem gospodarstvu, kar so že doslej trdili minister Mramor in nekateri ekonomisti. A komisija kljub temu piše, da bodo potrebni v obeh letih dodatni ukrepi.
V prvem priporočilu komisija Sloveniji postavlja rok, naj do koca prihodnjega leta sprejme pokojninsko reformo. Reformirati mora zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, pri čemer komisija izpostavlja tudi dostopnost in kakovost storitev. Drugo priporočilo znova zadeva ukrepe za boljšo zaposljivost nizko-kvalificiranih in starejših, tretje pa izboljšanje pogojev za financiranje podjetij, vključno z rešitvijo problema slabih posojil. Na koncu priporoča posodobitev javne uprave in boljše upravljanje državnih podjetij.
V ospredju zanimanja sta bili tokrat Španija in Portugalska, ki kršita cilje glede primanjkljaja. Kljub špekulacijam, da bo zanju komisija predlagala postopek kaznovanja, se to ni zgodilo.
To ni pravi trenutek, ne gospodarsko, ne politično, da bi naredili ta korak. K temu se bomo vrnili julija, je pojasnil Moscovici. Po njegovem morajo zagotoviti disciplino, ne pa ustaviti okrevanja ali ubiti naložbe. Državi sta dobili dodatno leto za odpravo presežnega primanjkljaja, do poletja pa bosta morali pripraviti odločne ukrepe za to.
Po doseženem uspehu Slovenije je naši bruseljski dopisnici Eriki Štular oceno napredka podala tudi evropska komisarka Violeta Bulc.
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so prvi odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Finančni minister Dušan Mramor je izredno zadovoljen s predlogom Evropske komisije o zaključku postopka presežnega primanjkljaja, saj znižanje deficita pod tri odstotke bdpja ocenjuje kot vzdržano. Prav tako je pomembno, da je Evropska komisija upoštevala naše pripombe k metodologiji in zato zahteva nižjo dinamiko zniževanja primanjkljaja , kot bi sicer, je poudaril finančni minister. Strinja se tudi s priporočili za letos in prihodnje leto, ukrepi,pa da so ustrezno upoštevani v obeh proračunih. Več v prispevku Zdenke Bakalar.
Število okuženih z novim koronavirusom se spet povečuje. Pri nas so včeraj potrdili 31 okužb, polovica se je okužila na dopustu na Hrvaškem. Tam poročajo o 130-ih novih primerih okužbe, kar je največ v zadnjih nekaj tednih, žarišča naj bi bili nočni klubi v turističnih krajih. Tudi nemške zdravstvene oblasti po največjem številu novih okužb od začetka maja svarijo, da so za porast najbolj odgovorni turisti, ki se vračajo s počitnic. V oddaji še: - Ameriški zunanji minister Pompeo jutri v Sloveniji: v ospredju varnost omrežij 5G - V Belorusiji priprli že več kot pet tisoč ljudi, Evropska unija razmišlja o novih sankcijah - Skrajšan delovni čas pod črto: v Franciji zaradi nadur delajo več, Švedi poskus zaradi visokih stroškov opustili - Svetovni dan mladih: stanovanja zanje tako rekoč nedosegljiva
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Stranka Desus je postala stranka afer, predsednica Aleksandra Pivec naj naj nemudoma odstopi z vodilnega mesta stranke, je bil pred nekaj minutami jasen vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša. V oddaji še: - Premier Janša podprl ministra Hojsa pri odreditvi revizij postopkov NPU - Beloruska opozicija zmage Lukašenka ne priznava, rezultate volitev namerava izpodbijati - Število žrtev v Bejrutu naraslo na 200, Libanonci zahtevajo odstop vlade - Letos zaradi neprilagojene hitrosti na naših cestah že tisoč 500 nesreč
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Statistiki opažajo prve znake oživljanja našega gospodarstva po koronakrizi. Junijsko mehčanje omejitev druženja in gibanja je zavrtelo gospodarsko kolo, ki je še daleč od prekrizne hitrosti, a vseeno teče. V oddaji tudi: \t\t\t\t\t\t\t - Po nesreči v Ribnici: v bolnišnici trije mladi kolesarji \t\t\t\t - Virus bi se lahko znova širil ob vračanju dopustnikov s Hrvaške \t\t\t\t\t\t - Dan piva: korona pivovarje postavila na tanko črto preživetja \t\t\t\t\t\t\t
V Bejrutu po torkovi eksploziji, ki je razdejala polovico libanonske prestolnice, še vedno iščejo preživele, ogorčeni prebivalci pa od pristojnih zahtevajo odgovore, kako se je tragedija lahko zgodila. Z libanonskim političnim vrhom se je danes srečal francoski predsednik Macron. Ob obljubah dodatne pomoči je sogovornike pozval, naj brez odlašanja izvedejo reforme, ki jih zahteva mednarodna skupnost. V oddaji še: - 75-let po Hirošimi svet brez jedrskega orožja le oddaljene želje - Vprašanje, kako domove starejših obvarovati pred Covidom -19, še brez skupnega odgovora pristojnih - Socialna zbornica ostro obsoja sporni tvit o zaposlenih na CSD in zahteva opravičilo - Murskosoboški policisti zasegli dva tisoč 650 sadik marihuane
Po spletu krožijo številni videoposnetki včerajšnje ekplozije v Bejrutu, ki je terjala prek sto smrtnih žrtev, ranjenih je več tisoč ljudi, brez domov jih je ostalo več kot 200 tisoč. Kot boste slišali, so ob ogledu teh posnetkov osupnili celo tisti, ki se veliko let ukvarjajo z razstrelivi. Ostale novice: Hrvaško obžalovanje srbskih civilnih žrtev operacije Nevihta. Nezakonitih prebegov v Italijo spet več. Ob povečanju brezposlenosti skrbi delež mladih. Širjenje koronavirusa pri nas se za zdaj umirja.
To poletje imamo svojevrstno vremensko ruleto: vroči dnevi se tako rekoč čez noč obrnejo v grmeče in mokre. Hudo uro, ki je pravzaprav trajala le nekaj minut, so sinoči doživeli na Obali, kjer danes seštevajo prve ocene škode. Dežurnim službam je 15-minutno neurje dalo dela za celo noč in večino tega torka. V oddaji še: - Nadzor karantene: inšpektorji in policisti od vrat do vrat - Pandemija hud udarec za izobraženost otrok po vsem svetu - Nekdanji španski kralj pobegnil na tuje zaradi suma korupcije - Po utopitvi dečka v Soči preiskave in dodatna opozorila ob rekah
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Očitno bodo tudi na avgustovski tehtnici na eni strani svarila pred virusom in na drugi dopust na tujem. Zdi se, da je ta konec tedna uteži nagnil v prid turizmu, predvsem na Hrvaškem, kjer je na primer ta konec tedna prek Istre vstopilo 106 tisoč tujih gostov, med njimi številni Slovenci. V oddaji še: - Pri nas včeraj 9 okužb; virus otežil dostop do zdravnikov - Pogled v jesen: koalicijo čakajo vroči politični kostanji - Na Višarjah kljub omejitvam že 32-o Romanje treh Slovenij - Umrl Bojan Kontič, poslanec in dolgoletni župan Velenja
Prvo avgustovsko popoldne bo verjetno prineslo najvišje temperature dozdajšnjih poletnih dni. Vročina preizkuša inovativnost tistih, ki so se odločili, da zaradi virusne negotovosti najdejo skrite kotičke doma, kot tudi potrpežljivost tistih, ki so se podali na pot proti morju; ob tem pa ujeli val jeklenih konjičkov z zahoda in severa oziroma kolone tujcev ob začetku ferragosta in tudi preostalih dopustniških dni v soseščini. V oddaji še: - Ob razpršenih okužbah doma previdno tudi na tujem - Del Evrope znova z omejitvami in pozivi mladim, naj covid jemljejo resno - Pandemija Američane prisilila, da so se ozrli v družbeno ogledalo - Na Gradu Snežnik odpirajo portal v magični svet Zofijinih sanj
Vroč, zadnji julijski dan je razbelil novo zgodbo o domnevnem okoriščanju med politiki. Predsednica Desusa, ki se že nekaj dni otepa zadeve Vinakras, se zdaj sooča še z očitki, da je enega od junijskih koncev tedna prenočevala v Izoli na stroške tamkajšnje občine - čeprav naj ne bi šlo v celoti za služben obisk. Gre za primer, ki sproža vprašanja o ozadju zgodbe, pravici do poizvedovanja o družini javnega funkcionarja ter o delovanju članov vlade v času, ko je ločnica med delom in oddihom zabrisana. V oddaji še: - Bodo pristojni popustili glede premeščanja okuženih iz domov starejših? - Rekordni koronski udarec v trebuh evropskega gospodarstva - Spremembe v Belorusiji? Na shodu v podporo tekmici predsednika Lukašenka več 10 tisoč ljudi - Na radijski potep: Prvi ob sobotnih jutrih v gorah
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Ob dobrih 900 testiranjih so včeraj pri nas potrdili 14 okužb s koronavirusom. V hrastniškem domu starejših so odkrili še dve, o potrjeni okužbi poročajo tudi iz Zdravstvenega doma Šentvid pri Ljubljani. Poleg domov za starejše pa žarišča očitno postajajo tudi delovna okolja, zato zdravstvena stroka svetuje delo od doma, kjer je to mogoče. Drugi poudsarki oddaje: - Mimo razpisa imenovan novi vodja Nacionalnega preiskovalnega urada - Vse večja negotovost ob skorajšnjem izteku pomoči za brezposelne Američane - Hrvaška za finančno sodelovanje pri graditvi drugega bloka krške nuklearke - Po smrti otroka v Soči predlog za zvočno opozorilo ob dvigovanju gladine reke
Slovenska obala je konec julija polna, tudi zaradi turističnih bonov - številne kljub temu mika dopustovanje na Hrvaškem, kjer predvsem na jugu beležijo občuten upad števila turistov - v teh dneh sicer pri južnih sosedih dopustuje približno 700 tisoč ljudi, Slovenci smo drugi najštevilčnejši gostje, takoj za Nemci. Bo tako ostalo? V oddaji še: - Boj za mesto ustavnega sodnika: Andraž Teršek želi, da poslanci razkrijejo vse karte - Okoljevarstveniki želijo več evropskega poguma pri zelenih reformah - V Neaplju preiskava smrtne prometne nesreče, ki naj bi jo povzročil slovenski podčastnik
V Hrastniku, ki s 73-imi aktivnimi okužbami s koronavirusom že nekaj časa velja za žarišče pri nas, včeraj niso potrdili novega primera. So pa še enega potrdili pri strokovni sodelavki celjskega vrtca Tončke Čečeve, katerega enota Center tako ta teden ostaja zaprta. Avstrija zaostreno nad potnike z zahodnega Balkana Vladajoča poljska stranka za zdaj vztraja pri carigrajski konvenciji Kitajska zaprla ameriški konzulat v Čengduju
Epidemiološke razmere v občini Hrastnik se umirjajo, kar pa ne velja za tamkajšnji dom starejših občanov, kjer so včeraj potrdili 13 novih okužb s koronavirusom. Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je danes povedala, da dokler bomo imeli na ravni države zgolj nihanje števila novih primerov, krepitev zajezitvenih epidemioloških ukrepov ne bo potrebna. Podobno menijo tudi v naši največji bolnišnici. - Po štirih mesecih znova odprte trgovine v nedeljo - Evropski parlament kritičen zaradi zmanjšanja okoljskih sredstev v novem proračunu Unije - V Rusiji montirani procesi kot kaže še niso stvar preteklosti - Nova spletna stran Slovenia Outdoor utrjuje sloves naše države kot dejavne destinacije
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
V domu starejših v Hrastniku se razmere stabilizirajo. Danes tam urejajo cone za ločevanje okuženih. Pomaga medicinsko osebje iz več drugih domov, ki se je odzvalo na poziv po pomoči. Medtem pa iz strokovnih vrst prihajajo opozorila, da okužbe v državi morda uhajajo izpod nadzora. Znova je slišati tudi pozive k upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. V oddaji še:\t\t\t\t\t\t - Sindikati obžalujejo odločitev o vnovičnem odprtju trgovin ob nedeljah - Obisk družine kmetijske ministrice Pivčeve na Krasu pod drobnogledom KPK - Kitajsko-ameriški odnosi vse bolj zaostreni - V Bruslju predstavili načrt za učinkovitejše preprečevanje zlorab otrok
Neveljaven email naslov