Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.

V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.

Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.

Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.

O uporabi konoplje smo govorili tudi v oddaji Nočni obisk

Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.

O velikem terapevtskem potencialu konoplje v oddaji Glasovi svetov

Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.