Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
6452 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
V državnem zboru poteka razprava o interpelaciji o delu vlade. SDS, ki je vložila interpelacijo, ji med drugim očita ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in neizvajanje napovedanih reform. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Po odpovedi današnjih pogajanj o zdravstvenem stebru sindikati v zdravstvu prelaganje terminov pogajanj označili za neodgovorno. - Slovenija naj bi delovno silo iskala tudi na Filipinih in v Turčiji. - V Varšavi slovesnost ob 80. obletnici začetka upora Judov v tamkajšnjem getu.
Sindikat kmetov Slovenije je s podporo preostalih nevladnih kmetijskih organizacije danes po približno dveh tednih pogajanj v delovnih skupinah naznanil opustitev pogajanj, ker imajo dovolj omejitev kmetovanja in izgovorov, da ne gre drugače. Za prihodnji torek so napovedali protestni shod v traktorji v središču Ljubljane. Ministrica za kmetijstvo odgovarja, da so jim ravno danes želeli predstaviti nove rešitve. Druge teme: - Kako popustljiva bo Unija do Kitajske? Evropsko politiko deli vprašanje odnosa do Pekinga v luči vojne v Ukrajini, problematike Tajvana in spoštovanja človekovih pravic. - Ali bodo v Cinkarni Celje v četrtek stavkali, še ni znano. Vodstvo tovarne in zaposleni so se dogovorili o večini zadev, ne pa tudi o zvišanju plač. - Ob dnevu ekološkega dolga pozivi, naj živimo bolj trajnostno. Slovenci v prvih sto osmih dneh leta porabimo celoletno zalogo naravnih virov.
Predstavniki Jamarske reševalne službe, Civilne zaščite in drugi, vključeni v reševanje v soboto ponesrečene jamarke v Vranjedolski jami blizu Cerknice, so predstavili ključne poudarke te izredno zahtevne akcije, v kateri so poškodovano 33-letnico davi okrog štirih prenesli na površje. S kraja nesreče so jo do Cerknice prepeljali z reševalnim vozilom, od tam pa s helikopterjem v ljubljanski Klinični center. Iz centra sporočajo, da je še vedno življenjsko ogrožena in da je stanje nepredvidljivo. Druge teme: - Podpisana pogodba za nakup štirih letal za gašenje, dve naj bi dobili že pred poletjem. - Predlog davčne reforme, ki naj bi bil znan v kratkem, po besedah premierja Roberta Goloba ne bo tak, kot so predstavili nekateri politiki. - V Ljubljani odpira vrata 10-i Festival žanrskega filma Kurja polt.
Pri Cerknici še vedno poteka reševanje ponesrečene jamarke, ki ji je odkrušeni kamen sinoči v še neraziskani Vranjedolski jami prebil čelado in hudo poškodoval glavo. Ponesrečenka je nezavestna, a stabilna, pri njej je poleg jamarskih reševalcev tudi zdravniška ekipa. Največ preglavic pa pred iznosom jamarke z globine približno 100 metrov predstavljajo ožine v jami, ki jih morajo širiti z miniranjem Podrobneje po drugih poudarkih oddaje: - V Sudanu se v več delih države nadaljujejo spopadi - V avstrijskem turizmu nezadovoljni zaradi kontrol na meji s Slovenijo - Slovenske teniške igralke so se uvrstile na zaključni turnir pokala Billie Jean King
V Ormožu so slovesno odprli novo, 50 milijonov evrov vredno tovarno nemškega proizvajalca bivalnih avtomobilov Carthago, ki prinaša nova delovna mesta. Prebivalci Ormoža, ki so bili pred dvema letoma priča zapiranju nekdanje Carrerine tovarne očal z več kot 550 zaposlenimi, upajo, da bo Carthago uspešna zgodba. Proizvodnja bo stekla z majem, sprva bodo zaposlili 180 delavcev. Druge teme: - Guverner Vasle: gospodarski obeti za Slovenijo stabilni, inflacija ostaja velik izziv - V Franciji po uzakonitvi pokojninske reforme sindikati pozivajo k prvomajski vstaji - Letošnja akcija Dan za spremembe sporoča: s prostovoljstvom krepimo duševno zdravje
Vlada je danes sprejela uredbo, s katero od prvega maja zamejuje višino premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na 35, 67 evra do preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja. S prvim septembrom je namreč namesto dozdajšnjega prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja predvidena uvedba obveznega prispevka v višini 35 evrov. A tudi to naj bi bila zgolj začasna rešitev do preureditve zdravstvenega sistema in zagotovitve novega finančnega vira, kar je po časovnici ministra predvideno leta 2025. Kakšen zdravstveni sistem nas torej čaka? Drugi poudarki dneva: - Trgovinska zbornica nezadovoljna s podaljšanjem regulacije cen energentov: to ne zagotavlja konkurenčnosti, saj so tržne cene nižje od reguliranih. - Nemška zunanja ministrica na Kitajskem opozorila na človekove pravice in napetosti glede Tajvana. V Pekingu odgovarjajo: Ne potrebujemo lekcij Zahoda. - Hrvaška vlada spreminja zakon o prekrških zoper javni red in mir. Predvidene so bistveno višje kazni za vsako javno kazanje fašističnih simbolov.
Vlada je na današnji seji sprejela pravno podlago za zamrznitev cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, uredbo o tem pa bo sprejela jutri. Višanje cen je nesprejemljivo, zato jih bo vlada zamejila in stroške prevzela nase, je znova poudaril zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Tako bo ostalo, vse dokler vlada ne bo sprejela zakona o popolni ukinitvi dopolnilnega zavarovanja.Drugi poudarki oddaje: - Cene elektrike in plina bodo do konca leta ostale regulirane. V gospodarstvu so vladni ukrep sicer pozdravili, negativno pa so jih presenetile višine cen. - Italija na meji s Slovenijo ne namerava znova vzpostaviti nadzora, kot to počne Avstrija, je danes zagotovil italijanski notranji minister Matteo Piantedosi. S slovenskim kolegom Boštjanom Poklukarjem sta se strinjala, da za obvladovanje migracij obstajajo boljši načini. - Francoski predsednik Emmanuel Macron je po obisku Kitajske z izjavami o strateški neodvisnosti Evrope poskrbel za kar nekaj hude krvi tako v Bruslju kot Washingtonu. Medtem ko vzhodna in srednja Evropa zagovarjata krepitev partnerstva z Združenimi državami, Macron poudarja avtonomijo povezave.
Namen prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS je preprečiti podražitev in zasebne dobičke iz naslova zdravstvenih zavarovanj, je ob predstavitvi novele zakona o tem povedal premier Robert Golob. Za obvezni prispevek bi odšteli 35 evrov na mesec. Novela bi začela veljati prvega septembra, do takrat namerava vlada zamrzniti premije. V oddaji tudi: - Ameriške oblasti po objavi domnevno zaupnih dokumentov o vojni v Ukrajini mirijo vpletene - Po razkritju medvrstniškega nasilja na območju Celja policisti doslej identificirali pet mladoletnikov - Upokojenci opozarjajo: še vedno nismo prejeli odgovora vlade glede izredne uskladitve pokojnin z aprilom
Rast svetovnega gospodarstva se upočasnjuje, letos bo zdrsnila na 2,8 odstotka, napovedujejo v Mednarodnem denarnem skladu. Slovenija naj bi letos dosegla 1,6 odstotno rast bruto domačega proizvoda, kar je manj od dozdajšnjih napovedi. V Dogodkih in odmevih tudi: - Sodni svet bo o problematiki sodniških plač obvestil tudi Bruselj - Evropska komisija: nadzor na notranjih schengenskih mejah je skrajni ukrep - V 96-tem letu je umrl kipar in akademik Drago Tršar
Velikonočni ponedeljek, ki je tako pri nas kot v večini evropskih držav dela prost, je po tradiciji namenjen obiskom sorodnikov in prijateljev. Številni ga izkoristijo tudi za izlete, čemur je danes naklonjeno tudi vreme. Na tujem bo v prihodnjih dneh tudi zaradi gospodarske negotovosti pozornost namenjena zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki se to popoldne začenja v Washingtonu. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Peking ob koncu vojaških vaj: Neodvisnost Tajvana in mir se izključujeta - Po včerajšnji gorski nesreči se odpira vprašanje, ali imajo različni vodniki ustrezne licence? - V Mirni Peči na blagoslovu motoristov več kot 15 tisoč obiskovalcev
Na današnjo veliko noč se kristjani spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Vrhunec praznovanja so bile dopoldnaske velikonočne maše, v Vatikanu se je blagoslova mestu in svetu, ki ga je podelil Papež Frančišek, udeležilo kar 100 tisoč ljudi. Praznično je tudi pri nas, dopoldne pa je z Male Mojstrovke prišla novica o snežnem plazu, ki je odnesel sedem planincev. Vsi so nesrečo preživeli. Dva huje poškodovana planinca so kljub izjemno slabim vremenskim razmerah uspeli prepeljati v bolnišnico. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Napetosti na Bližnjem Vzhodu se nadaljujejo, rekete med Golansko planoto in Sirijo - 20 let od padca režima Sadama Huseina v Združenih državah še vedno relativizirajo resnico - Zdravniška zbornica s svojimi predlogi za izboljšanje zdravstva
Kristjani na današnjo veliko soboto častijo spomin na Jezusa v grobu. Duhovniki so davi blagoslovili velikonočni ogenj in vodo, verniki pa čez dan k blagoslovu prinašajo velikonočne jedi - najpogosteje kruh, pirhe, šunko in hren. V cerkvah bodo zvečer slovesne vigilije. Druge teme: - Praznično podaljšan konec tedna tudi priložnost za krajši oddih. V slovenski Istri rezervacije kažejo na zelo dobro zasedenost. - V Tel Avivu v napadu z avtomobilom ubit italijanski turist. Izraelski premier Netanjahu odredil mobilizacijo rezervnih enot policije in vojske. - Ob svetovnem dnevu Romov poudarek na izobraževanju kot temelju za uspešno vključevanje v družbo.
Tri zavarovalnice so ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu na današnjem sestanku pojasnile, zakaj se nam obetajo podražitve premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Denarja, ki se je zaradi okrnjenega delovanja zdravstvenega sistema med epidemijo covida nabral na račun dopolnilnega zavarovanja, je vse manj oziroma ga je zavarovalnici Generali že zmanjkalo. Minister za zdravje napoveduje preučitev številk in opravljenih storitev, v najkrajšem času pa bo treba tudi najti rešitev za nastale razmere. Pomoč države ni izključena. Druge teme oddaje: - V brežiški bolnišnici pacientko pomotoma razglasili za mrtvo; za napako krivo neupoštevanje protokola - Kljub pozitivni gospodarski sliki v Evropi svarila pred finančnimi težavami podjetij - Izrael v najnovejši zaostritvi konflikta izvedel povračilne napade na jug Libanona in Gazo
Ustavni sodniki so imeli znova na mizi pobudo za presojo ustavnosti novele Zakona o RTV Slovenija. Pred vsebino pa morajo odločiti o številnih postopkovnih zadevah. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali bo odločanje ustavnega sodišča sploh še mogoče, če bodo sprejeti vsi predlogi za izločitev sodnikov. Druge teme: - "Kitajska podpira strateško avtonomijo Evrope," kitajski predsednik Ši Džinping sporoča gostoma von der Leynovi in Macronu. - Po spopadih izraelskih varnostnih sil in mladih Palestincev v mošeji Al Aksa v Jeruzalemu raketno obstreljevanje med Gazo, Libanonom in Izraelom. - V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica zagotavljajo, da dijaki, cepljeni s kratkotrajnim cepivom proti tetanusu, zaradi tega ne bodo imeli posledic.
Zavarovalnica Generali bo s prvim majem zvišala premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 10,39 evra ali za kar 30 odstotkov. Kot razloga navajajo rast cen zdravstvenih storitev ter povečanje obsega opravljenih zdravstvenih storitev. Preostali dve zavarovalnici, ki ponujata dodatno zdravstveno zavarovanje, Vzajemna in Triglav, za zdaj še ne bosta zvišali premij. Zakaj se je zavarovalnica Generali odločila za zvišanje premije in kdaj je pričakovati podražitve tudi pri preostalih dneh zavarovalnicah? Druge teme oddaje: - Fiskalni svet ob podatkih o primanjkljaju v prvem četrtletju ocenjuje, da bo poraba za blažitev draginje letos za pol milijarde evrov manjša od načrtovane - Rekordno nizka brezposelnost - marca na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih nekaj več kot 50 tisoč ljudi - Aleksander Čeferin znova izvoljen za predsednika najbogatejše športne organizacije na svetu
Na RTV Slovenija danes poteka četrti stavkovni dan, nekatere programske vsebine so zato okrnjene. Članica vodstva stavkovnega odbora Nataša Štefe, k ije dejala, da so delo prekinili, ker verjamejo, da mora javna RTV biti zavezana jasnim in profesionalnim standardom vodenja te hiše in tudi novinarskega poslanstva.Podporo stavki je izrazila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je dejala, da je vlada pravne vzvode, da bi se uredilo stanje na RTV, že uporabila. Po njenih besedah je zdaj odločitev v rokah ustavnega sodišča. Druge teme: - Tako delodajalska kot sindikalna stran sta kritični do predlaganih sprememb zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje, zato sta predlagali ustanovitev pogajalske skupine, ki se bo pogajala o vsebinah. - Nova Slovenija, Gibanje Svoboda in SD so v postopek vložili predlog sprememb ustave, po katerem naj bi med drugim državni zbor izvolil predsednika vlade, ministre pa bi na predlog predsednika vlade imenoval predsednik republike. Prvopodpisani pod predlog Janez Cigler Kralj iz Nsi verjame, da za predlog lahko dobijo dvotretjinsko večino. - Pred poslopjem zveze Nato v Bruslju je danes zaplapolala finska zastava. Severnoatlantsko zavezništvo zdaj šteje 31 članic.
V državnem zboru so pripravili javno predstavitev mnenj o naslednjih korakih reforme šolstva. Pristojni minister Dario Felda je napovedal zakonodajne spremembe pri vpisu v srednje šole in morebitno vnovično uvedbo nacionalnega preizkusa znanja kot pogoja za vpis v srednjo šolo. Med drugim bodo predvidoma uvedli prvi tuji jezik v prvi razred in drugega v sedmi razred osnovne šole. Obeta se tudi več telovadbe. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vlada sindikatom javnega sektorja predstavlja osnutek temeljev novega plačnega sistema; v prvih odzivih niso navdušeni - Sodniki napovedujejo zaostritev dejavnosti za ureditev plačnega položaja, če premier Golob ne bo držal obljube o mesečnem dodatku - Z vrha črnogorske politike se po 32-ih letih poslavlja Milo Đukanović, novi predsednik bo Jakov Milatović
Želja slovenskih smučarskih skakalcev po včerajšnjih dveh drugih mestih v dolini pod Poncami se je izpolnila: ob današnji dvojni zmagi na zadnji tekmi sezone je zazvenela Zdravljica! Anže Lanišek je zgolj za desetinko točke zaostal za Timijem Zajcem, ki je v Planici pred enim mesecem postal svetovni prvak, danes pa se je tam tretjič v karieri povzpel na najvišjo stopničko svetovnega pokala. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vladni osnutek sprememb sistema plač v javnem sektorju zdravniški sindikat Fides za zdaj odvrnil od stavke - Črnogorski volilci v drugem krogu izbirajo predsednika, bolgarski in finski nov parlament - Prevzem banke Credit Suisse preiskuje švicarsko tožilstvo
Današnje dogajanje v Planici je minilo v znamenju števila dve. Pred 20 tisoč ljubitelji poletov je naša reprezentanca na drugi tekmi zasedla drugo mesto. Pred moštveno preizkušnjo je bila še posamična, na kateri je bil Anže Lanišek prav tako drugi. Svetovni pokal v smučarskih skokih se bo sklenil z jutrišnjo tekmo 30-ih najboljših. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Zdravniški sindikat bo predvidoma odmrznil stavko, saj dogovora z vlado do polnoči ne bo - Ukrajinski predsednik Zelenski v zahvali premieru Golobu poudaril, da Slovenija dela Ukrajino močnejšo - Papež po odhodu iz bolnišnice potrdil, da bo sodeloval na slovesnostih jutrišnje cvetne nedelje
Oblaki in veter v dolini pod Poncami ne sodelujejo z organizatorji poletov. Kljub odpovedani poskusni seriji in prestavljenem začetku tekme še upajo, da jim bo uspelo spraviti pod streho vsaj eno serijo poletov. Ostali poudarki oddaje: Zdravstveni minister Bešič Loredan ob smrti pacienta zdravstveni dom Velenje pozval k notranjemu izrednemu strokovnemu nadzoru Premier Golob ob poklonu smrtnim žrtvam ruske agresije v Buči: vojna ne sme biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost Predsednica Pirc Musar: Pripravljenost Slovenske vojske še vedno odstopa od standardov, kljub temu je sposobna braniti suverenost države
Neveljaven email naslov