Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost, da bi v zakon o delovnih razmerjih vnesli dva nova odpovedna razloga, in sicer odpoved zaradi pomanjkanja zaupanja in medsebojnega osebnostnega neujemanja, je po mnenju Zveze svobodnih sindikatov povsem nesprejemljiv. Poudarjajo, da bi to pomenilo konec zaposlitev za nedoločen čas in hkrati odpoved delovnega razmerja brez razloga. Zato sindikalisti ministrstvo pozivajo, naj umaknejo predlagana odpovedna razloga.
Sindikalisti nad predlogom zgroženi
Na Zvezi svobodnih sindikatov so Ministrstvo za delo pozvali, naj zamisel o dveh novih odpovednih razlogih nemudoma umaknejo. V kolikor bodo ostali preslišani, pa predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič napoveduje upor:
V zakonu o delovnih razmerjih je odpovednih razlogov dovolj, zato za nove ni razlogov, sploh pa ne za take, kot sta porušeno zaupanje in medsebojno neujemanje, ki sta povsem subjektivna. V Zvezi svobodnih sindikatov se sprašujejo, ali bo že jutranji pozdrav zaposlenega, če bo delodajalec menil, da ni najbolj prijazen, dovolj za prekinitev delovnega razmerja. V sindikatih opozarjajo, da bi nova odpovedna razloga pomenila izrazito poslabšanje pravne varnosti zaposlenih, njihov odziv pa kot nesprejemljivo. Andrej Zorko iz Zveza svobodnih sindikatov se zato sprašuje ali to pomeni konec zaposlitev za nedoločen čas:
Andrej Zorko: »Ali to pomeni, da je dejansko konec zaposlitev za nedoločen čas?«
Na ta način bi lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpovedal komur koli: delavcu v tovarni, trgovini, v javni upravi in vrtcu – izjema bi bili zgolj vodilni in funkcionarji. Glede javnega sektorja pa je Andrej Zorko opozoril na možnosti odpovedi delovnih razmerij glede na strankarsko pripadnost.
Kaj pa na predlog pravijo delodajalci?
Tudi večina delodajalskih združenje je proti predlogu ministrstva. Sicer si želijo bolj enostavne postopke odpuščanja in zaposlovanja, vendar menijo, da delavec mora poznati razlog zakaj je bil odpuščen.
Sekretar Združenja delodajalcev Jože Smole je prepričan, da bi lahko prekinitev delovnega razmerja zaradi porušenega zaupanja enačili s predlogom o odpuščanju brez razloga. Navaja pa tudi ostale razloge, zakaj je ta predlog zanje nesprejemljiv:
Tako na Obrtni zbornici kot tudi na Gospodarski zbornici se zavzemajo za manj komplicirano odpuščanje, vendar pa ne podpirajo odpuščanj brez razloga. Država in delodajalec namreč morata poskrbeti za socialno varnost delavca. Najprej z odpravnino in nato še z nadomestilom na Zavodu za zaposlovanje. Večja fleksibilnost nikakor ne pomeni vsesplošnega odpuščanja pravi direktor Gospodarske zbornice Samo Hribar Milić:
Odzive ministrstva in nadaljnji razplet bomo spremljali tudi na Prvem.
6453 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost, da bi v zakon o delovnih razmerjih vnesli dva nova odpovedna razloga, in sicer odpoved zaradi pomanjkanja zaupanja in medsebojnega osebnostnega neujemanja, je po mnenju Zveze svobodnih sindikatov povsem nesprejemljiv. Poudarjajo, da bi to pomenilo konec zaposlitev za nedoločen čas in hkrati odpoved delovnega razmerja brez razloga. Zato sindikalisti ministrstvo pozivajo, naj umaknejo predlagana odpovedna razloga.
Sindikalisti nad predlogom zgroženi
Na Zvezi svobodnih sindikatov so Ministrstvo za delo pozvali, naj zamisel o dveh novih odpovednih razlogih nemudoma umaknejo. V kolikor bodo ostali preslišani, pa predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič napoveduje upor:
V zakonu o delovnih razmerjih je odpovednih razlogov dovolj, zato za nove ni razlogov, sploh pa ne za take, kot sta porušeno zaupanje in medsebojno neujemanje, ki sta povsem subjektivna. V Zvezi svobodnih sindikatov se sprašujejo, ali bo že jutranji pozdrav zaposlenega, če bo delodajalec menil, da ni najbolj prijazen, dovolj za prekinitev delovnega razmerja. V sindikatih opozarjajo, da bi nova odpovedna razloga pomenila izrazito poslabšanje pravne varnosti zaposlenih, njihov odziv pa kot nesprejemljivo. Andrej Zorko iz Zveza svobodnih sindikatov se zato sprašuje ali to pomeni konec zaposlitev za nedoločen čas:
Andrej Zorko: »Ali to pomeni, da je dejansko konec zaposlitev za nedoločen čas?«
Na ta način bi lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpovedal komur koli: delavcu v tovarni, trgovini, v javni upravi in vrtcu – izjema bi bili zgolj vodilni in funkcionarji. Glede javnega sektorja pa je Andrej Zorko opozoril na možnosti odpovedi delovnih razmerij glede na strankarsko pripadnost.
Kaj pa na predlog pravijo delodajalci?
Tudi večina delodajalskih združenje je proti predlogu ministrstva. Sicer si želijo bolj enostavne postopke odpuščanja in zaposlovanja, vendar menijo, da delavec mora poznati razlog zakaj je bil odpuščen.
Sekretar Združenja delodajalcev Jože Smole je prepričan, da bi lahko prekinitev delovnega razmerja zaradi porušenega zaupanja enačili s predlogom o odpuščanju brez razloga. Navaja pa tudi ostale razloge, zakaj je ta predlog zanje nesprejemljiv:
Tako na Obrtni zbornici kot tudi na Gospodarski zbornici se zavzemajo za manj komplicirano odpuščanje, vendar pa ne podpirajo odpuščanj brez razloga. Država in delodajalec namreč morata poskrbeti za socialno varnost delavca. Najprej z odpravnino in nato še z nadomestilom na Zavodu za zaposlovanje. Večja fleksibilnost nikakor ne pomeni vsesplošnega odpuščanja pravi direktor Gospodarske zbornice Samo Hribar Milić:
Odzive ministrstva in nadaljnji razplet bomo spremljali tudi na Prvem.
V Sloveniji je umrlo še 23 bolnikov s covidom-19. In medtem ko je delež pozitivnih na včerajšnjih testiranjih zdrsnil na 26,8 odstotka, se bolnišnice pripravljajo na vrhunec drugega vala epidemije. Število hospitaliziranih bolnikov se je povečalo na 779, med katerimi jih 122 potrebuje intenzivno nego. Vodja vladne strokovne skupine Bojana Beović pričakuje, da bo na vrhuncu v bolnišnicah do 1.200 bolnikov. V oddaji tudi o teh temah: Druge teme: - Dan reformacije priložnost za prevetritev odnosa do življenja - Evropski poslanci opozarjajo na poskuse utišanja kritičnih medijev - Ameriške volitve v ciljni ravnini, Trump zaostaja - Umrl nekdanji James Bond Sean Connery
Vladni ukrepi za zamejitev širjenja koronavirusa, med drugim omejitev gibanja med občinami in ponoči, so podaljšani za najmanj en teden. Razmere namreč ostajajo resne po vsej državi, nekatere najbolj prizadete občine pa ukrepe še zaostrujejo. Tako so v Železnikih pred dnevom spomina na mrtve zaprli pokopališča. Sicer pa je zdaj jasno, kako bo prihodnji teden s šolo: osnovnošolci bodo imeli še en teden počitnic, srednješolci in študenti pa šolanje na daljavo. V oddaji še: - Ob podaljšanju počitnic za osnovnošolce vprašanja o zagotavljanju varstva zanje - Poljski predsednik naj bi predlagal omilitev sporne prepovedi splava - Gibanje Movember daje letos večjo pomembnost nošenju mask kot brkom
Se šolarjem zaradi epidemije obeta podaljšanje jesenskih počitnic za teden dni? Po naših informacijah so to načrti ministrstva za izobraževanj, ideji so naklonjeni tako številni šolniki kot tudi starši. Odgovore bo prinesla večerna seja vlade, kjer bodo odločali tudi o podaljšanju že veljavnih ukrepov. Epidemiološka slika ob novih skoraj 2 tisoč 488-ih okužbah ni zavidljiva, vse postelje na intenzivni negi so zasedene, dodatne že pripravljajo. V oddaji še: - Italijanski raziskovalci: šolarji bodo v koronskem šolskem letu v znanju zaostali za od tri do enajst mesecev - Francija po napadu v Nici in grožnjam v Avignonu najvišjo stopnjo teroristične nevarnosti - Koalicijski poslanci bojkotirali parlamentarno sejo odbora za kulturo
Kljub skrb zbujajoči visoki domači korona statistiki, se število pozitivnih testov ni podvojilo, kot so napovedovali nekateri modeli. Eksponentno naraščajočo krivulju bi lahko sploščili v dveh tednih, če se bomo seveda držali ukrepov za zajezitev epidemije. K temu je danes pozval direktor Golnika Aleš Rozman. Po njegovih besedah bodo zdravstveni delavci zdržali napore, a le ob sodelovanju prebivalstva. V oddaji tudi: - Nov poskus onemogočanja vrnitve Muženiča na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada - Evropska komisija v boju proti pandemiji za hitre teste in vzpostavitev učinkovitih aplikacij - Nacionalni radio ostaja zavezan javnosti in ne politiki
Ob zaščitni maski so za številne obvezna oprema na poti po novem tudi dokazila za prehajanje občinskih mej. Vlada je tako skoraj povsem izčrpala nabor doslej navedenih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, ki se še vedno hitro širi po državi, najhitreje na Gorenjskem. Delež pozitivnih brisov med testiranci je bil včeraj pod 30-imi odstotki, kako učinkovite so bile prve dodatne zaostritve, bo vidno v prihodnjih dneh. V oddaji še: - Referendumski pobudi o dodatnih sredstvih vojski ne kaže dobro - Omejitev nabora izvajalcev za drugi tir prinesla dodatne pritožbe - Roman Žveglič v boju za vodenje Kmetijsko-gozdarske zbornice premagal Marjana Podobnika - Slovo ugledne intelektualke Nede Pagon, ki je zagovarjala 'javno rabo pameti'
S koronavirusom je po ocenah strokovnjakov na Inštitutu Jožef Štefan okužen že vsak 30-i državljan Slovenije. Širijo se tudi omejitve gibanja - od jutri znova po občinskih mejah. Prav zato je na pokopališčih danes kar nekaj gneče. Še vedno so najbolj so na tnalu ranljive skupine: - Domovom starejših ob nedorečenih ukrepih preostaja improvizacija - Janša ne bo zahteval odstopa ministrov, ki naj bi bila neprevidna - Francija se otepa trgovinskega bojkota zaradi zagovarjanja karikatur - Poljaki množično proti skoraj popolni prepovedi splava v državi
Umirjanja zdravstvene krize zaradi koronavirusa za zdaj še ni in po pričakovanjih bo trajalo še nekaj dni, preden bo jasno, ali so zdajšnji ukrepi prijeli v zadostni meri. Včeraj so ob več kot 5 tisoč 700 testiranjih potrdili tisoč 675 novih primerov okužbe. Število bolnikov v bolnišnicah je preseglo 500. Ljubljanski UKC zato namenja še četrto bolnišnico tudi za covid bolnike - to je bolnišnica Petra Držaja. Iz vseh bolnišnic po državi pa prihajajo opozorila, da se je zgolj v nekaj dneh število hospitaliziranih bolnikov močno povečalo. In skrbijo jih prihodnji dnevi. V oddaji še:\t - V oskrbo covid bolnikov se vključujejo koncesionarji; nenujne zdravstvene storitve ustavljene - Ob dnevu suverenosti politični vrh poziva k enotnosti - V Španiji razglasili izredne razmere, novi protikoronski ukrepi tudi v Italiji - Premikanje ure: Evropejci neenotni, ali želijo poletni ali zimski čas
Več kot 7 tisoč testiranj in skoraj dva tisoč novih primerov okužbe so najnovejši podatki. Umrlo je 19 bolnikov s covidom-19. Kot pravi vodja vladne strokovne skupine Bojana Beovič, ni realno pričakovati, da bodo zdajšnji ukrepi trajali zgolj en teden. Spet pa smo videli, da očitno ne veljajo za vse enako. V oddaji še: - Hotelirji vse bolj obupani; sindikati opozarjajo na odpuščanja - Trgovci ne bodo odnehali v prizadevanjih za nedeljsko delo trgovin - Velika Britanija hiti s sklepanjem trgovinskih sporazumov; do dogovora z Unijo še dolga pot - 75 let Organizacije združenih narodov; multilateralizem na preizkušnji .
Največji bolnišnici v državi zaradi epidemioloških razmer ustavljata nenujne storitve. Kot opozarjajo, gre zdaj ne le za zdravje bolnikov, ampak za njihova življenja, zato je temu treba nameniti vse razpoložljive kadre. Te iščejo tudi v škofjeloškem centru slepih, slabovidnih in starejših. Medtem se za zajezitev širjenja koronavirusa od jutri začenja delno zapiranje javnega življenja. - Vrtci bodo zaprti od ponedeljka, a ne vsi - Društvo hotelirjev: zapiranje hotelov žebelj v krsto mestnega turizma - Poljsko onemogočanje splava za Bruselj žalosten dan za pravice žensk - Slovenska radijska igra se prvič poteguje za najboljšo evropsko
Ob dramatičnem poslabšanju epidemiološke slike, včeraj so pri nas potrdili več kot tisoč 600 okužb s koronavirusom, stroka opozarja, da bi širjenje virusa v teh dneh najbolj učinkovito zajezili z zaustavitvijo javnega življenja, a kot pravijo, je odločitev v rokah politike. Bolnišnice za zdaj še zmorejo, so pa zmogljivosti na robu, tako po številu postelj kot zlasti kadrov. Medtem se je na seznam rdečih regij preselila tudi obalno-kraška regija. Preostale teme oddaje: - Tudi Evropo skrbi naraščanje števila okužb, vse več držav za zapiranje javnega življenja. - Upokojencem decembra dva odstotka višja pokojnina. - Vrstijo se pozivi k umiku predloga zakona o demografskem skladu. - Beloruski opoziciji nagrada saharov za odločen boj za človekove pravice.
Sreda je prinesla skrb vzbujajoče podatke o širjenju koronavirusa: v državi imamo več kot 1500 novih primerov okužbe, umrlo je 8 bolnikov s covidom 19. Zdravstveni minister Tomaž Gantar je danes dejal, da bi bilo treba čim prej popolnoma ustaviti javno življenje, dnevi prihajajočih krompirjevih počitnic so po njegovem mnenju najbolj primerni za to. Medtem se številni posamezniki srečujejo s težavami, ker NIJZ ne izdaja več karantenskih odločb, ki so bile do zdaj podlaga za izplačilo nadomestila plače: \t\t\t\t\t - Stike okuženih bi ob pomoči delodajalca iskal Inštitut za medicino dela \t\t\t\t\t\t\t - Kandidata za ustavnega sodnika in viceguvernerko brez poslanske podpore \t\t\t\t\t\t\t - Opozicija za izredno sejo o vladnem kadrovanju \t\t\t\t\t\t\t - Glavni evropski pogajalec Barnier: brexit brez dogovora realna možnost
Stroge omejitve, predvsem pa nadaljevanje komunikacijske zmede, danes pri marsikom vzbujajo nelagodne občutke. Glede tako imenovane policijske ure je že vložena pobuda za presojo ustavnosti vladnega odloka, a v praksi ljudem največ težav povzročajo nejasnosti. Ker NIJZ ne izdaja več karantenskih odločb, tisti, ki so bili v stiku z okuženim, ne vedo točno, kako ravnati. Podjetniki, predvsem v storitvenih dejavnostih v Obalno-kraški regiji, niso prepričani, ali te odpreti ali zapreti. Nekaj odgovorov bomo poskušali poiskati v oddaji. Druge teme: - Bi morali zdravniki zaradi preobremenjenosti dobiti imuniteto? - Novi spori glede zaščitne opreme - Irska uvaja najstrožje ukrepe v Evropi - Nevladniki ogorčeni nad zahtevami po izpraznitvi prostorov na Metelkovi v Ljubljani
Od jutri nas čaka tako rekoč policijska ura, in sicer med 21-to in 6-to zjutraj, prepoved prehajanja med regijami, rezervacije za krompirjeve počitnice bo potrebno v veliki večini preklicati. Prepovedane bodo vse prireditve in druženja nad 6 ljudi. Od polnoči bo na oranžnem seznamu le še Obalno-kraška regija. V prihodnjih dneh pa verjetno sledi še kakšen ukrep, napoveduje vlada, vse s ciljem obvarovati zdravstveni sistem pred zlomom. V oddaji še: - Bolnišnice odpovedujejo nenujne storitve in pripravljajo postelje za covid bolnike - Telovadnico v škofjeloški šoli spremenili v rdečo cono za okužene s Centra slepih, slabovidnih in starejših - Gospodarstveniki svarijo pred brezposelnostjo in revščino - Se pripravljajo spremembe v vrhu RTV in Telekoma?
Maske, ustrezna razdalja, opustitev nenujnih stvari - to so pozivi, ki jih pristojni krepijo ob hitrem širjenju virusa. Včeraj je bil pozitiven skoraj vsak peti testirani Slovenec. Pogoji, ki jih je za vnovično razglasitev epidemije postavila vlada, so takorekoč izpolnjeni. O tem bodo predstavniki vlade in stroke govorili pozno popoldne - pred tem bo premier Janez Janša nagovoril javnost. Najbolj skrbi vse večji pritisk na zdravstvene ustanove. O tem v začetku oddaje, v kateri bomo skušali najti odgovor tudi na vprašanje, kdaj bo na voljo učinkovito cepivo proti covidu. Odmevalo bo še: \t\t\t\t\t\t\t - Pomen pravic Slovencev v Italiji; v Benečiji jih poudarja Novi Matajur \t\t\t\t\t\t\t - Gorski Karabah ob drugem poskusu premirja še vedno sod smodnika \t\t\t\t\t\t\t - Končuje se največji knjižni sejem: Frankfurt kot sožitje pravega in elektronskega črnila \t\t\t\t\t\t\t - Luka Božič zmagal v Tacnu, Žan Kranjec sedmi v Soeldnu
Včeraj so po 5 tisoč 605-ih opravljenih testih potrdili 898 primerov okužb z novim koronavirusom, kar je največji dnevni prirast doslej. Včeraj so umrli štirje bolniki s koronavirusno boleznijo. Po podatkih vlade se v bolnišnicah zdravi 250 obolelih za covidom-19, s čimer je izpolnjen še eden od kriterijev za razglasitev epidemije. Podrobnosti v oddaji, v njej tudi: - Italijanska covid mobilna aplikacija neučinkovita - V Sloveniji revščine vse več, ob službo tudi izobraženi - Bruseljskim in londonskim pogajalcem zmanjkuje časa - Peter Kauzer v Tacnu drugi, Eva Terčelj četrta
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Nova rekordna številka: včeraj 745 primerov okužbe s koronavirusom, skupno zdaj več kot 4 tisoč 800 aktivnih primerov ter nove omejitve. Osrednjeslovenska regija, Gorenjska, Koroška, Zasavska, Posavska, Savinjska regija in Jugovzhodna Slovenija. Na teh rdečih, ogroženih območjih od polnoči prepoved zbiranja in prehajanja v druge regije, maske tudi na prostem, zaprtje gostinskih obratov. Nekoliko milejši ukrepi za oranžni zahod in severovzhod. V oddaji še: - Zdravstvenim delavcem kljub stiku s potrjeno okuženim ne bo odrejena karantena - Vlada brez prave javne razprave potrdila predloga zakona o združevanju agencij - 5-ti festival Kinotrip samo danes
V Sloveniji so včeraj potrdili kar 707 novih primerov okužbe. Dramatičen poskok že tako visokih številk, ki smo jim bili priča v minulih dneh, je trenutek streznitve. Razpravo o tem, kako se bo v prihodnjih tednih spremenil naš vsakdan, bo čez uro in pol začela vlada. Med možnimi ukrepi so karantene posamičnih občin, zaprtje gostinskih lokalov in fitnesov ter druge omejitve. V oddaji še: - Vnovično ustavitev javnega prometa lahko z dosledno uporabo mask preprečijo tudi potniki - Belorusija: Bo ultimat Tihanovske prepričal Lukašenka k odstopu? - Sistemi za opozarjanja pred naravnimi nesrečami bi lahko bistveno zmanjšali posledice katastrof
Izpolnjeni so pogoji za prehod na tretji sveženj ukrepov iz oranžne faze, ki jih je vlada predvidela v primeru poslabšanja epidemiološke slike zaradi širjenja koronavirusa. V bolnišnicah se namreč zdravi 180 bolnikov s covidom-19, od teh jih je 32 na intenzivni negi, 14-dnevna incidenca je 179 okužb na 100 tisoč prebivalcev. V oddaji tudi: - Kadrovske okrepitve v domovih za starejše brez finančnih posledic za oskrbovance - Slovenija v novo, milijardo vredno zadolžitev - Premier Janša sodni veji oblasti: ugled si je treba zaslužiti - V Grčiji letos občutno manj prebežnikov
Zaprtje gostinskih lokalov, prepoved obiskov v bolnišnicah in domovih za starejše in zaprtje posamičnih občin. Vse te opcije so na mizi vlade, ki tehta o novih ukrepih za zajezitev koronavirusa. Na seznamu okuženih je od včeraj še 169 ljudi, za covidom-19 sta umrla še dva bolnika. Skrbita tudi podatka, da za koronavirusno boleznijo v bolnišnicah zdravijo 172 ljudi in da se okužbe v šolah širijo zlasti med učitelji v osnovnih šolah in dijaki. V oddaji še: - Staršem otrok v karanteni višje nadomestilo plače - V mandatu Janševe vlade že četrta zamenjava na vrhu NPU-ja - Norveška zaradi nespoštovanja vladavine prava blokira pomoč Poljski in Madžarski - Nobelova nagrada ekonomistoma za izum novih oblik dražb
Neveljaven email naslov