Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V boju zoper energetsko draginjo bo Bruselj kmalu podal nove predloge ukrepov. Med njimi kljub zahtevam več članic ne bo kapice na uvoz plina, bo pa Evropska komisija predvidoma predlagala omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje s tem energentom.
Druge teme:
- Vodenje šoštanjske termoelektrarne po odstopu generalnega direktorja Matjaža Voduška po neuradnih informacijah znova prevzel zdajšnji vodja Holdinga Slovenske elektrarne Viktor Vračar.
- Poslanci odločajo o datumu referendumov, ki jih zahteva SDS, in vnovič o spremembah družinskega zakonika.
- Pred kabinetom predsednika vlade opozorili na nevzdržne razmere na trgu nepremičnin.
6345 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
V boju zoper energetsko draginjo bo Bruselj kmalu podal nove predloge ukrepov. Med njimi kljub zahtevam več članic ne bo kapice na uvoz plina, bo pa Evropska komisija predvidoma predlagala omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje s tem energentom.
Druge teme:
- Vodenje šoštanjske termoelektrarne po odstopu generalnega direktorja Matjaža Voduška po neuradnih informacijah znova prevzel zdajšnji vodja Holdinga Slovenske elektrarne Viktor Vračar.
- Poslanci odločajo o datumu referendumov, ki jih zahteva SDS, in vnovič o spremembah družinskega zakonika.
- Pred kabinetom predsednika vlade opozorili na nevzdržne razmere na trgu nepremičnin.
Iz Združenih držav Amerike po poskusu atentata na prvega moža republikancev Donalda Trumpa z obeh političnih polov prihajajo sporočila enotnosti. Republikanski delegati se medtem zbirajo v Wisconsinu, kjer bodo na konvenciji uradno potrdili Trumpa za predsedniškega kandidata. Varnostne ukrepe so po pričakovanjih močno zaostrili, vprašanj o smiselnosti ameriške orožarske zakonodaje pa ni zaslediti. Drugi poudarki oddaje: - Izrael v Gazi znova napadel zatočišča za begunce - Noveli interventnega zakona po lanskih ujmah se obeta podpora. - Kriminalisti še nimajo dostopa do požarišča v Portorožu.
Nekdanji ameriški predsednik in kandidat na letošnjih volitvah Donald Trump je preživel poskus atentata na predovolilnem shodu v ameriški zvezni državi Pensilvanija. V streljanju je bil ubit udeleženec konvencije, napadalca je ubil ostrostelec. Trump je laže ranjen Ostali poudarki oddaje: Nov izraelski napad na eno izmed šol v osrednji Gazi. Ubitih najmanj 12 Palestincev. Včerajšnja nevihta s točo v Slovenski Bistrici poškodovala več kot 300 objektov. V Portorožu danes obsežen požar. Veliki finale evropskega nogometnega prvenstva: Španija četrtič ali Anglija prvič na vrhu Evrope?
Humanitarna katastrofa v Gazi se samo še poglablja. Zaradi novih napadov izraelske vojske, čeprav naj bi bili njihov cilj Hamasovi borci, se število smrtnih žrtev in ranjenih med civilisti strmo vzpenja. Samo v napadu na begunsko taborišče na jugu enklave je bilo ubitih 71 ljudi, skoraj 300 pa ranjenih. Priče opisujejo, da so posledice takšne, kot da bi območje prizadel rušilni potres. V oddaji tudi: Druge teme: - Za dogovor o plačni reformi v javnem sektorju naj bi jeseni potebovali še nekaj tednov. - Minister Poklukar na Pokljuki dejal, da ne bodo dovolili ne vard ne drugih skrajnih skupin. - Andrej Plenković ima zagotovljen nov mandat na čelu HDZ.
Socialni partnerji so na današnji seji primerjali mnenja glede izhodišč pokojninske reforme. Morebitno podaljševanje delovne dobe ustreza delodajalcem, sindikati mu nasprotujejo. Pogajanja bodo sicer začeli septembra. Druga točka srečanja Ekonomsko-socialnega sveta je bila zakonodaja glede hitrejšega zaposlovanja tujcev. Sindikati svetujejo previdnost pri določanju pogojev, delodajalci pa opozarjajo na dodatne obremenitve. Ostali poudarki oddaje: Slovenija bo na Kosovo poslala še več vojakov. Moskva z ostro retoriko nad sklepe vrha Nata. Primož Roglič po padcu končal dirko po Franciji.
Članice zveze Nato so se zavezale k sodelovanju v vojaški industriji in njeni krepitvi, tudi za olajšanje pomoči Ukrajini v vojni z Rusijo. Kijevu bo zavezništvo sicer prihodnje leto namenilo 40 milijard evrov vojaške pomoči. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je dejal, da bo zanesljiva in trdna podpora Ukrajini jasno pokazala Rusiji, da čas ni njeni strani, vojna pa se lahko tako hitreje konča. V okviru krepitve obrambnih zmogljivost zaveznic pa je Slovenija blizu novega nakupa finskih oklepnikov Patria. Drugi poudarki: - Mineva 29 let od začetka genocida v Srebrenici. - Socialni partnerji nezadovoljni z intervencijskim zakonom za razbremenitev upravnih enot. - Dijaki na maturi več kot 90-odstotno uspešni; letos 20 diamantnih maturantov. - Vroče bo, mogoče bodo plohe in nevihte; priporočeno zadrževanje na hladnem in pitje vode.
V ameriški prestolnici se je včeraj uradno začelo vrhunsko zasedanje zveze Nato s slovesnostjo v dvorani Andrew Mellon, kjer je pred 75-imi leti 12 ustanovnih članic podpisalo severnoatlantsko pogodbo. Osrednji del vrha bo danes in jutri, ko bodo voditelji razpravljali predvsem o nadaljnji podpori Ukrajini. Na vrhu bodo po napovedih potrdili zavezo, da bodo prihodnje leto Ukrajini namenili za 40 milijard evrov vojaške pomoči. Drugi poudarki: - Slovenski obrambni izdatki se bodo v prihodnjih dveh letih močno povečali. - Med cilji nove strategije upravljanja državnega premoženja najmanj 8-odstotni letni donos na kapital. - Zakon o psihoterapetvski dejavnosti bo po mnenju kritikov otežil dostop do kakovostne obravnave.
Vrh Nata v Washingtonu, ki se začenja dan po enem najhujših ruskih napadov na civilne cilje v Kijevu, naj bi prinesel enotno sporočilo zaveznic o odločni podpori Ukrajini v konfliktu z Rusijo. Države članice se bodo po napovedih zavezale k 40-milijardnemu paketu vojaške in finančne pomoči Ukrajini tudi v prihodnjem letu. Druge teme: - Podjetniki ohromljeni zaradi nove zakonodaje o čezmejnem izvajanju storitev. - Bodo naposled sprejeti nujni ukrepi za izboljšanje razmer v domovih za starejše? - KPK: selitev javnega naročanja iz UKC na zunanje izvajalce krepi korupcijska tveganja.
Premier Robert Golob se je ob odgovarjanju na poslanska vprašanja danes znova spopadel z očitki opozicije. Najostrejši so bili usmerjeni v nakupa stavbe za sodišča na Litijski in 13 tisoč prenosnih računalnikov. Prav to bo ob vnovični interpelaciji, že drugi v mandatu, zagovarjala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Drugi poudarki oddaje: - Upravne enote po petkovem podpisu stavkovnega sporazuma spet delujejo kot običajno; na največji, ljubljanski, znova naročajo stranke. - Drugi krog parlamentarnih volitev v Franciji nikomur ni prinesel absolutne večine, za zmagovalno levosredinsko koalicijo bo sestava vlade zahtevna. - Rusija izvedla enega izmed največjih napadov na Kijev doslej; ukrajinski predsednik Zelenski na prihajajočem vrhu Nata pričakuje jasne obljube zaveznic za dobavo pomoči.
V Franciji poteka drugi krog parlamentarnih volitev, na katerem so do poldneva zabeležili najvišjo udeležbo po letu 1981. Volitve zaznamuje vzpon skrajno desnega Nacionalnega zbora, ki je v prvem krogu dobil največ glasov. V oddaji tudi: - V Izraelu novi protesti za ustavitev vojne in izpustitev talcev - Začela se je žetev žita; obeta se veliko boljša letina kot lani, ne pa tudi odkupne cene - Komarji k nam prinašajo vse bolj nevarne virusne okužbe
Gneča na cestah dokazuje, da smo vstopili v vrhunec poletne turistične sezone, ki bo po oceni slovenskih turističnih delavcev zelo uspešna. Kot pravi Fedja Pobegajlo iz Turistično-gostinske zbornice, se je turizem vrnil v polnem obsegu, namestitve so zelo dobro zasedene. Druge teme: - Diplomatski spor med Nemčijo in Turčijo - sprožila ga je gesta turškega nogometaša - Novi iranski predsednik kritičen do moralne policije in za pogajanja o jedrskem sporazumu - Ključna rešitev za vse večje pomanjkanje delovne sile - tuji delavci
Predstavniki zaposlenih na upravnih enotah so z vlado zgodaj popoldne podpisali stavkovni sporazum. Večmesečna stavka na upravnih enotah je s tem prekinjena, delo bo od ponedeljka potekalo kot običajno. Predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk ob tem poziva ljudi, naj enot v ponedeljek ne obremenijo preveč. Težavnih razmer na upravnih enotah s tem sicer ni konec, veliko zadev ostaja nerešenih, zaostanki se kopičijo. Vlada je včeraj sicer sprejela interventni zakon, usmerjen na področje tujcev, ki je eno od najbolj obremenjenih. Drugi poudarki oddaje: - Pravosodni policisti v vse hujši kadrovski stiski - Novo britansko vlado bo oblikoval laburist Keir Starmer. - Bruselj: Orban v Moskvi zastopa le interese Madžarske.
Vlada napuveduje, da bo z intervencijskim zakonom razbremenila najbolj zasedene upravne enote. Ključni del zakona je, da ukinja krajevno pristojnost upravnih enot za izdajanje dovoljenj za prebivanje. Kdaj bodo vlada in upravne enote podpisale stavkovni sporazum, sicer še ni znano. Vlada je danes ob tem sprejela tudi predlog interventnega zakona glede obnove po lanskih poplavah. Drugi poudarki: - V Evropski uniji od jutri dodatne carine za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske. - Združitev SKB in NKBM v novo banko tako za komitente kot zaposlene prinaša spremembe. - Na Ptuju se nocoj začenja mednarodni festival sodobne vizualne umetnosti Art Stays.
Kako lahko Slovenija odpravi zaostanek za najrazvitejšimi članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Ta v najnovejšem poročilu naši državi svetuje reforme javnih financ, zelenega prehoda in stanovanjskega trga. Druge teme: - Brezposelnih v državi znova rekordno malo - Varnostni sporazum med Slovenijo in Ukrajino še nastaja, podpis morda prihodnji teden - Slovensko morje znova preplavila sluz. V težavah tako ribiči kot turistični delavci in gostje
Zgodovinska predstava naše reprezentance na Euru v Nemčiji je združila vso Slovenijo. Uspeh v Nemčiji bodo nogometaši z navijači proslavili zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani. Druge teme: - SDS nad Stojmenovo Duh z novo interpelacijo - Na ljubljanski upravni enoti bodo kmalu prekinili stavko - Orban v Kijevu predlagal premirje
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
V Franciji, kot rečeno, poteka prvi krog predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah. Po predvolilnih napovedih bi prvič v zgodovini države lahko zmagala skrajna desnica, desničarski Nacionalni zbor naj bi namreč dobil več kot tretjino glasov in tako več kot podvojil število svojih poslancev. Več glasov kot vladajoči Macronovi liberalci bi po napovedih zbralo tudi levosredinsko zavezništvo Nova ljudska fronta, v katerem so levica, socialisti in zeleni. Obeta se tudi višja volilna udeležba, ki je bila pred dvema letoma nekaj manj kot petdesetodstotna. V oddaji tudi: - Madžarski premier Orban predstavil novo skrajno desno evropsko zavezništvo. - Državno podjetje Gen energija po državi predstavlja projekt drugega bloka krške nuklearke. - Strokovnjaki pred olimpijskimi igrami opozarjajo na velika tveganja zaradi pričakovane vročine in vlage.
V Firencah v Italiji se je zgodaj popoldne začela prestižna kolesarska dirka po Franciji. Na njej nastopa 5 Slovencev, med njimi kolesarska zvezdnika Tadej Pogačar in Primož Roglič, ki poleg Danca Jonasa Vingegaarda veljata za favorita. Druge teme: - Predstavniki delodajalcev, delavcev in vlade obudili socialni dialog in se lotili odprtih vprašanj. - V drugi krog predsedniških volitev v Iranu kandidata reformistov in konservativcev. - Nemško mesto Essen ohromile množične demonstracije proti desni stranki Alternativa za Nemčijo.
Socialni partnerji so, kot rečeno, po približno letu dni odmrznili socialni dialog. Člani ekonomsko socialnega sveta so najprej podpisali deklaracijo o delovanju sveta, nato pa so se sešli na prvi seji po lanskem poletju. Obravnavali so davčne spremembe, prenovo zdravstvene zakonodaje in evidentiranje delovnega časa, dodatno pa so na sejo uvrstili tudi pravila o prenašanju bremen. V oddaji tudi: - Socialni partnerji po enem letu obudili socialni dialog. - V Sudanu ob vojni vlada najhujša lakota na svetu. - Odbojkarji na zaključnem turnirju Lige narodov nocoj proti Argentini.
V Bruslju se je začelo prvo redno zasedanje voditeljev držav članic Evropske unije po evropskih volitvah, ki se ga udeležuje tudi premier Robert Golob. Še pred začetkom zasedanja se je voditeljem pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je skupaj z Ursulo von der Leyen in Charlesom Michelom podpisal dolgoročni varnostni sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino. Nadaljnja finančna in vojaška pomoč tej državi je tudi ena izmed osrednjih točk tokratnega zasedanja voditeljev, poleg dogovora o delitvi vodilnih položajev v najpomembnejših evropskih ustanovah. V oddaji tudi: - Združene države napovedujejo nadaljnjo pomoč Izraelu, ki nadaljuje silovite napade v Gazi. - Po treh mesecih stavke na upravnih enotah sindikalisti sedli za skupno mizo s premierjem in pristojnima ministroma. - Uspešna nujna sanacija vodotokov po lanski ujmi ne zagotavlja večje poplavne varnosti.
Afera nakupa propadajoče sodne stavbe na Litijski v Ljubljani dobiva nove razsežnosti. Pravosodna ministrica Andreja Katič je napovedala, da bodo poročilo notranje revizije o nakupu zgradbe na Litijski še danes poslali tožilstvu in policiji. V poročilu je med drugim zapisano, da so bila sredstva nezakonito prerazporejena iz proračunske rezerve. Na policiji pa so medtem potrdili, da se je povečalo tudi število osumljenih v preiskavi suma zlorabe položaja v povezavi z nakupom nepremičnine. Druge teme: - Zamuda pri posredovanju tretjega zahtevka za evropska sredstva iz sklada za okrevanje. - Novi vodja Severnoatlantskega zavezništva Nizozemec Mark Rutte. - Po izpustitvi Assangea opozorila, da je kljub dokazom o ameriških vojnih zločinih moral priznati krivdo.
Neveljaven email naslov