Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Približno 1,7 milijona volilnih upravičencev se danes lahko izreka o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. Volišča bodo odprta do 19. ure, do takrat velja tudi volilni molk. Prikaz izidov bo na voljo predvidoma ob 20. uri, a kot poudarja direktor Službe Državne volilne komisije Dušan Vučko, bo tokrat treba mera potrpežljivosti.
Druge teme:
- Ukrajinska mesta se trudijo vzpostaviti elektriko in vodo, medtem ko se ruski napadi nadaljujejo.
- Kitajski protestniki proti ukrepom za zajezitev covida pozivajo tudi k odstopu kitajskega predsednika Šija.
- Smučarski skoki; Lanišek tik pod stopničkami, zmaga Granerudu in Kraftu.
6465 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Približno 1,7 milijona volilnih upravičencev se danes lahko izreka o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. Volišča bodo odprta do 19. ure, do takrat velja tudi volilni molk. Prikaz izidov bo na voljo predvidoma ob 20. uri, a kot poudarja direktor Službe Državne volilne komisije Dušan Vučko, bo tokrat treba mera potrpežljivosti.
Druge teme:
- Ukrajinska mesta se trudijo vzpostaviti elektriko in vodo, medtem ko se ruski napadi nadaljujejo.
- Kitajski protestniki proti ukrepom za zajezitev covida pozivajo tudi k odstopu kitajskega predsednika Šija.
- Smučarski skoki; Lanišek tik pod stopničkami, zmaga Granerudu in Kraftu.
V spopadih med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas, ki so izbruhnili v soboto, je bilo doslej ubitih več kot tisoč 300 ljudi, med njimi več 10 tujih državljanov, več kot 5 tisoč je ranjenih. Izraelska vlada je poleg vpoklica rezervistov ukazala popolno blokado Gaze. Preostale novice: Državni zbor se je seznanil z odstopoma ministrov Sanje Ajanović Hovnik in Uroša Brežana; resor javne uprave začasno prevzema Klemen Boštjančič. Nobelova nagrajenka za ekonomijo je Američanka Claudia Goldin za preučevanje položaja žensk na trgu dela. Danes poteka drugi Avdiofestival, ki ga pripravlja naša radijska hiša.
Izraelsko-palestinski konflikt se stopnjuje, Izrael je razglasil vojno stanje. Ob nadaljevanju raketnih napadov se z območij ob Gazi pospešeno umikajo izraelski prebivalci, na jugu Izraela se nadaljujejo oboroženi spopadi med borci Hamasa in izraelsko vojsko; nasilje je od včeraj terjalo več sto življenj. O razmerah bo zvečer razpravljal Varnostni svet Združenih narodov; diplomatska prizadevanja za mir krepi tudi Arabska liga. Ostali poudarki oddaje: Po potresu v Afganistanu 2 tisoč mrtvih in veliko opustošenje Bo moral premier Golob zmanjšati število vladnih resorjev? Na Barcolani skoraj tisoč 800 jadrnic in množica obiskovalcev
Ob bližnjevzhodnem sodu smodnika se nevarno iskri. To dokazuje jutranje tuljenje siren v več izraelskih mestih zaradi napadov palestinskega gibanja Hamas in povračilnega obstreljevanja Gaze, ki še poteka. Ubitih je več deset ljudi, borci Hamasa naj bi na območju meje med Gazo in Izraelom zadrževali številne talce. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je Izrael v vojni, v kateri bo zmagal. Med državami, ki so obsodile Hamasove napade, je tudi Slovenija. Ostali poudarki oddaje: Kaj ministrske menjave pomenijo za Golobovo vlado? Poljska in Madžarska blokirata pakt o migracijah in azilu Slovenski odbojkarji za zdaj brez olimpijske vozovnice
Ministrica Sanja Ajanovič Hovnik je odstopila. V zadnjih tednih ji ni uspelo zadovoljivo pojasniti okoliščin drage in dolge službene poti v New York, popolnoma pa se je zapletla pri pojasnilih o poteku več kot deset milijonov težkega razpisa za dodelitev sredstev nevladnim organizacijam. Predsednik vlade Robert Golob je njen odstop sprejel. To je ta teden že tretja, sicer pa peta menjava v ministrski zasedbi Gibanja Svoboda. Druge teme oddaje: - Nobelova nagrajenka za mir Narges Mohammadi iz iranskega zapora izrazila upanje, da bo nagrada spodbudila Irance k protestom za spremembe - Zaradi kršitev pravic turških delavcev, ki gradijo drugi železniški tir od Divače do Kopra, napovedane kazenske ovadbe - Kanuist Luka Božič je zmagovalec svetovnega pokala, kolesarski as Primož Roglič se seli k nemškemu klubu
Premier Robert Golob je zatrdil, da odstop ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana ter pričakovana razrešitev ministrice za kmetijstvo Irene Šinko ne pomenita rekonstrukcije vlade. Ministrici Šinko očita zagovarjanje stališča, da javnosti ni treba vedeti, da uvažamo nevarna živila. Pri ministru Brežanu pa bi si želel boljše delovanje ministrstva po poplavah. Premier je še ponovil, da ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik še naprej uživa njegovo podporo. Druge teme: - Med predlogi za vire financiranja obnove po avgustovskih poplavah je zvišanje stopnje davka od dobička podjetij, je sindikatom in gospodarskim združenjem povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Delodajalci opozarjajo na nove davčne obremenitve, sindikati pa na nesprejemljivost zamrznitve plač in socialnih transferjev. - Ob začetku zasedanja Evropske politične skupnosti v Granadi se vrstijo opozorila, da Evropa ne more nadomestiti Združenih držav Amerike pri podpori Ukrajini, če bi ameriški notranjepolitični spori privedli do njene ukinitve. - V Stockholmu so danes razglasili letošnjega Nobelovega nagrajenca za literaturo. Nagrado prejme norveški pisatelj Jon Fosse za svoje inovativne drame in prozo, ki dajejo glas neizrekljivemu.
Medtem ko sta ministra za kmetijstvo in za naravne vire Irena Šinko in Uroš Brežan ostala brez premierove podpore, je Robert Golob za zdaj s pojasnili ministrice za javno upravo Sanje Ajanovič Hovnik zadovoljen. Po njenih besedah so nepravilnosti glede letalskih vozovnic ugotovili pri agenciji. Glede afere o razpisu pa je ponovila, da je ravnala zakonito in pregledno. Komisiji za preprečevanje korupcije pa je podala samoprijavo. Upa še, da bodo zadevo preverili vsi pristojni organi. Druge teme: - Vlada bo vlogo za sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada za pomoč po avgustovski ujmi oddala pravočasno, je danes zagotovil pristojni minister Aleksander Jevšek. Skupna škoda je ocenjena na skoraj 10 miljard evrov in po njegovih besedah zajema vse vidike naravne nesreče, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, vnovične vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine do odlaganja in ravnanja z odpadki. - Članice Evropske unije so dosegle dogovor o ključnem delu reforme evropskega azilnega sistema. S tem bodo tiste, ki bodo pod velikim migracijskim pritiskom, lahko prilagodile določena pravila iz evropskega pakta o azilu in migracijah. - V novi apostolski pobudi o zaščiti okolja je papež Frančišek kritičen do zahodnega sloga življenja, ki uničuje podnebje. Ob tem poziva k zavezujočim sklepom o zniževanju toplogrednih izpustov in zahteva večjo odgovornost politike.
Premier Robert Golob je v državni zbor poslal predlog za imenovanje državne sekretarke Valentine Prevolnik Rupel za ministrico za zdravje. V okviru rekonstrukcije vlade naj bi se po neuradnih podatkih poslovila ministrica za kmetijstvo Irena Šinko in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. SDS je medtem napovedala vložitev interpelacije zoper ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Januarska uskladitev pokojnin bo po napovedih ministra za delo Luke Mesca dosegla 8,2 odstotka, a le pod pogojem, da se bodo uresničile gospodarske napovedi. Državni sekretar Igor Feketija svari pred prevelikimi pričakovanji. - Analiza poplavljenih območij na Koroškem je pokazala, da približno 25 tisoč kubičnih metrov mulja sodi med nevarne odpadke. Po besedah Tanje Bolte z okoljskega ministrstva je za nevaren mulj edino primerno odlagališče na tem območju Tab Mežica. - Letošnja Nobelova nagrada za fiziko gre v roke raziskovalcev dinamike elektronov v atomih in molekulah.
Generalni državni tožilec Drago Šketa je zaradi vožnje pod vplivom alkohola odstopil s položaja. Kot je pojasnil, je v soboto o tem obvestil ministrico za pravosodje, danes zjutraj pa je pisno podal odstopno izjavo. Kot je povedal v izjavi za javnost, je odločitev o odstopu sprejel, ker bi navedene okoliščine lahko škodile ugledu državnotožilske organizacije. Ob tem se je opravičil vsem, ki jih je s takim dejanjem prizadel. Drugi poudarki oddaje: - Za nekaj več kot 65 tisoč študentk in študentov se je danes začelo novo študijsko leto, medtem vodstva javnih univerz opozarjajo na vse bolj občutno pomanjkanje kadrov. - Načelnik generalštaba srbske vojske zanika navedbe o kopičenju vojske in nameri vdora na Kosovo. - Nobelova nagrada za medicino madžarski biokemičarki Katalin Kariko in ameriškemu imunologu Drewju Weissmanu za razvoj cepiv proti covidu in raku.
Slovenija ima od danes status opazovalke v Varnostnem svetu Združenih narodov, preden bo prihodnje leto za dve leti postala nestalna članica. Zunanja ministrica Tanja Fajon pravi, da v varnostni svet vstopajo v zelo težkem obdobju, saj vladajo v svetu številni konflikti. Kljub temu je prepričana, da je Slovenija pripravljena na nalogo in da bodo delo opravili dobro. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Gorski Karabah prispela mednarodna misija s humanitarno nalogo. Na območju sicer le še nekaj tisoč etničnih Armencev - Na Poljskem množični protest proti politiki vladne stranke Zakon in pravičnost. - Ob mednarodnem dnevu starejših opozorila pred kršenjem njihovih pravic.
V dan smo se zbudili z novico o uspešnem začetku olimpijskih kvalifikacij za naše odbojkarje. Po tem so bili športni navdušenci v pričakovanju prvega srečanja najboljših slovenskih kolesarjev, ki že nekaj let vladata tudi svetovni lestvici, po več kot enem letu. A začetek dirke po Emiliji je bolj kot dvoboj med Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem zaznamovala njegova potrditev, da s koncem sezone zapušča ekipo. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Prevozniki, ki z logističnimi družbami poskrbijo za šestino BDP-ja, opozorili na izzive panoge - Število prebivalcev Gorskega Karabaha, ki so se zatekli v Armenijo, preseglo 100 tisoč - Več milijonov Kitajcev potuje, v turističnih letoviščih pričakujejo rekordni obisk
Ohlajanje gospodarstva, nedokončno ocenjeni stroški sanacije po poplavah in visoka, kar 7,5-odstotna inflacija delodajalcem vzbujajo nezaupanje v proračunske dokumente, ki jih je včeraj sprejela vlada. Očitajo ji predvsem dodatne obremenitve. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je od Policije in Sove zahtevala pojasnila glede povečanja nezakonitih prehodov meje. Od policijske uprave Ljubljana zahtevajo tudi poročilo o kriminalnih dejanjih v prestolnici. - Ministrstvo za solidarno prihodnost bo zagotovilo nadaljevanje e-oskrbe na domu, ki bi se kot pilotni projekt sicer končala jutri. Tako bodo preprečili prekinitev do njene vključitve v zakon čez dve leti. - Etnični Armenci pospešeno zapuščajo Gorski Karabah, doslej jih je odšlo že skoraj 93 tisoč. Azerbajdžan naj bi v kratkem omogočil prihod mednarodne misije.
Vlada je potrdila proračuna za prihodnji dve leti z dodatnimi sredstvi za obnovo in razvoj po avgustovskih poplavah. To naj bi storila z znižanjem odhodkov po posameznih resorjih, vendar pa se bodo odhodki proračuna za leto 2024 kljub vsemu povišali. Prihodki naj bi znašali 14 milijard evrov, odhodki naj bi poskočili za milijardo na 16,2 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP. Ker bomo prihodnje leto pri primanjkljaju prekoračili 3 odstotke BDP, bomo morali zaprositi Bruselj, da nam zaradi poplav upošteva izredne okoliščine in dopustili presežni primanjkljaj. Do zdaj je bilo namreč tako, da se je v prvem letu sanacija lahko upoštevala na ta način - kot enkratni odhodek. Preostale novice: Sindikat državnih organov: zadnji predlog vlade o odpravi plačnih nesorazmerij nesprejemljiv. Konec Republike Gorski Karabah. Tamkajšnji samooklicani predsednik podpisal odlok o razpustitvi vseh državnih institucij s prvim januarjem. V Nemčiji najbolj pesimistična gospodarska napoved za letos. Največjemu evropskemu gospodarstvu grozita tudi pomanjkanje delovne sile in politična negotovost.
Vlada danes na Koroškem preverja, kako tam poteka odpravljanje posledic poplav in zemeljskih plazov ter uresničevanje njenih ukrepov. Premier Robert Golob z ministrsko ekipo se je po terenskih obiskih srečal z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja v regiji. Napovedali so odprtje tehniške pisarne v Črni. Za predplačila koroškim občinam je namenjenih 76 milijonov evrov. Kot pravi predsednik vlade, bodo upoštevali, da je škoda na občinski infrastrukturi na Koroškem največja v državi. Drugi poudarki: - Policija okrepila nadzor ob meji s Hrvaško; poudarja, da to ni notranja mejna kontrola. - Iz Gorskega Karabaha odšlo v domovino že več kot 50 tisoč Armencev. - Slovenski vlaki zaradi zamud ne bodo več vozili do Dunaja, ampak le še do Gradca.
Čez pol ure se bo prvič srečal vladni svet za trajno obnovo po poplavah. Iskali bodo rešitve, ki bodo tudi v pomoč tehničnim pisarnam na terenu. Kot pravi vodja državne pisarne Blaž Dolinšek, bodo projekte pripeljali od začetka do konca: ko bo projektna dokumentacija izdelana, bo znana cena sanacije, ljudem pa bodo pomagali pripravit vloge za državna sredstva in druge vire financiranja. Med prednostnimi nalogami bodo ukrepi za vzdrževanje vodotokov, sanacijo plazov ter graditev objektov in infrastrukture. Druge teme: - Za nadzor notranjih meja se zaradi povečanega števila nezakonitih prihodov migrantov odloča vse več evropskih držav. Bruselj odgovarja, da mora biti to skrajni ukrep. Hrvaška medtem ne razmišlja o postavitvi ograje na svoji južni meji. - Armenci še naprej množično bežijo iz Gorskega Karabaha, v katerem je nadzor prevzel Azerbajdžan. V Armenijo se jih je po najnovejših podatkih zateklo že več kot 19 tisoč. - Na območju Ptuja so že več ur na terenu policisti, specialna enota in policijski pogajalec, potem ko so bili zjutraj obveščeni o moškem z orožjem. Kot je pojasnila Anita Kovačič Čelofiga s policijske uprave Maribor, so ga večkrat pozvali, naj odloži orožje in se preda, a tega ni storil. Nekajkrat je stopil na balkon hiše in z balkona sprožil več strelov, meril pa je tudi na policiste. Za zdaj še ni znano, ali je z moškim v hiši še kdo.
Vlada pripravlja nova predloga proračuna za prihodnji dve leti, v katerih mora zagotoviti 600 milijonov evrov za odpravljanje posledic poplav. To pomeni, da se bodo za enako vsoto morali skrčiti drugi proračunski izdatki, ob tem pa bo treba ostati tudi v okviru fiskalnih pravil. Drugi poudarki: - Premier Golob po prvem srečanju skupine za koordinacijo projekta Jek 2: naš namen je pripraviti vse podlage za kvalitetno odločanje prebivalcev na referendumu. - Od jutri bencin dražji za 3,7 centa, diezl za 6,4 in kurilno olje za 6,8 centa. - Po nasilju na severu Kosova pozivi mednarodne skupnosti k umiritvi razmer.
Občinske komisije še preverjajo podatke o škodi po avgustovski ujmi, ki so jih sporočile občine, te so jo prijavile za skoraj 3 milijrade evrov škode. Sledi še preverjanje regijskih komisij in nato bo znana končna ocena. Vlada namerava za sanacijo zbrati 7 miijard evrov. Fiskalni svet in protikorupcijska komisija opozarjata na pregledno porabo. Predsednik komisije Robert Šumi je pozval, naj prevlada vodilo pomagati ljudem, saj je to javnem denar, kjer ni prostora, da se ta denar kanalizira v zasebne žepe. V oddaji tudi: - Ponoči v napadu na severu Kosova ubit policist. Kurti Beograd obtožil terorizma - Soglasja glede skupnih evropskih rešitev za nezakonite migracije ni na vidiku - V Armenijo prihajajo begunci iz Gorskega Karabaha, od tam naj bi se umaknili vsi Armenci
Poletje, ki se je tudi uradno poslovilo, si bomo brez dvoma zapomnili po katastrofalnih poplavah, ki so udarile v začetku avgusta. Da bo škoda velika, se je vedelo takoj, zdaj pa prihajajo tudi že prve prave ocene. Do polnoči, ko se je iztekel rok za vnos ocen škode na infrastrukturi in nepremičninah, je bilo vnesenih nekaj več kot 23 tisoč primerov. Škodo je prijavilo 173 občin, skupna škoda presega 2,7 milijarde evrov V oddaji pa tudi o tem: - V Gorskem Karabahu velika humanitarna kriza, separatisti se razorožujejo - Zaradi avstrijske blokade vključitve v schengen Romunija in Bolgarija nestrpni. - Na zborovanju za mir na Cerju opozorila, da mir ni trajna vrednota.
Danes se izteče rok, do katerega morajo občine vse zbrane podatke o škodi po avgustovskih poplavah vnesti v aplikacijo Ajda. Zbrani podatki bodo osnova za pridobitev sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada. Po današnjih podatkih Uprave za zaščito in reševanje skupna ocena škode iz doslej vnesenih obrazcev znaša 2,7 milijarde evrov. Drugi poudarki oddaje: - Je za poljsko politiko spor z Ukrajino zgolj orodje za preusmerjanje pozornosti pred prihajajočimi volitvami? - Evropska komisija predlaga podaljšanje dovoljenja za herbicid glifosat, ki je v Sloveniji delno prepovedan. - Evropski teden mobilnosti se končuje z današnjim dnevom brez avtomobila.
Vlada je sprejela tri predhodne programe odprave škode, in sicer dva za julijska neurja, tretji, najobsežnejši pa bo namenjen za avgustovske poplave in je vreden 222 milijonov evrov. Kdaj lahko občine pričakujejo sredstva? Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je dejal, da bodo z ministrstvom za finance storili vse, da ta sredstva zagotovijo v nekaj tednih. Druge teme: - Diplomacija je bila, kot kaže, uspešna pri umirjanju napetosti med Ukrajino in Poljsko. Te je sprožilo poljsko vztrajanje pri prepovedi uvoza ukrajinskega žita, vrhunec pa je spor dosegel z grožnjo Poljske, da Ukrajina v prihodnje ne more več računati na poljsko orožje. - V Azerbajdžanu so dopoldne stekli pogovori o ureditvi statusa armenskih separatistov v Gorskem Karabahu, osnutek sporazuma naj bi bil že na poti v Armenijo. Armenci v Gorskem Karabahu sicer pravijo, da so jih vse strani pustile na cedilu. - V središču Ljubljane so z geslom "Pravično plačilo za pošteno delo" pripravili nov Shod za znanost. Kot so poudarili zbrani, je delo strokovnih sodelavk in sodelavcev obravnavano kot samoumevno, čeprav za težje delo dobivajo manjše plačilo, kot v kakšnih drugih okoljih
Premier Robert Golob, ki opravlja tudi funkcijo ministra za zdravje, je danes obiskal ljubljansko Pediatrično kliniko, kjer si je posebej ogledal oddelek za kardiologijo po nedavni smrti dveh otrok v kardiološkem centru v Izraelu. Pogovoril se je s starši, malimi bolniki ter medicinskim osebjem. Namen obiska je bil seznaniti se z razmerami ter ugotoviti, kako vlada lahko pomaga, da bi klinika dobila več osebja. Napovedal je še, da bo konec meseca znano ime novega ministra za zdravje. Druge teme: - Vodstvo največjega doma za starejše pri nas, zaposleni in svojci stanovalcev kot neresnične zavrnili anonimne navedbe o slabem ravnanju. - Armenija ni sodelovala pri pripravi dogovora o premirju v Gorskem Karabahu, ki predvideva razorožitev separatistov in začetek njihovih pogovorov z Azerbajdžanom o integraciji pokrajine. - Bolgarska in romunska vlada sklenili dogovor s tamkajšnjimi kmeti, ki so razburjeni, ker se nista odločili za podaljšanje prepovedi uvoza ukrajinskega žita.
Neveljaven email naslov