Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je zvišala napoved letošnje svetovne gospodarske rast na 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od februarske napovedi. Združenim državam Amerike so napoved popravili z 2,1 na 2,6-odstotno gospodarsko rast, Kitajski pa na 4,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot ob prejšnji napovedi. OECD Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno rast, potem ko je novembra lani napovedovala 1,8-odstotno. Napoved rasti za prihodnje leto je ohranila pri 2,7 odstotka.
Druge teme:
- Hamas za zdaj naj ne bi bil naklonjen izraelskemu predlogu za začasno premirje ter izmenjavo zajetih Izraelcev in Palestincev.
- Rusija izvedla nov raketni napad na Odeso; Združene države in Ukrajina jo obtožujeta uporabe kasetnega streliva in kemičnega orožja.
- Krška nuklearka po končanem rednem remontu znova priključena na omrežje.
6460 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je zvišala napoved letošnje svetovne gospodarske rast na 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od februarske napovedi. Združenim državam Amerike so napoved popravili z 2,1 na 2,6-odstotno gospodarsko rast, Kitajski pa na 4,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot ob prejšnji napovedi. OECD Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno rast, potem ko je novembra lani napovedovala 1,8-odstotno. Napoved rasti za prihodnje leto je ohranila pri 2,7 odstotka.
Druge teme:
- Hamas za zdaj naj ne bi bil naklonjen izraelskemu predlogu za začasno premirje ter izmenjavo zajetih Izraelcev in Palestincev.
- Rusija izvedla nov raketni napad na Odeso; Združene države in Ukrajina jo obtožujeta uporabe kasetnega streliva in kemičnega orožja.
- Krška nuklearka po končanem rednem remontu znova priključena na omrežje.
Vlada je interventni zakon za sanacijo avgustovske ujme poslala v državni zbor, ta ga bo obravnaval predvidoma v četrtek. Predlog zakona med drugim predvideva več oblik najnujnejše pomoči posameznikom in družinam, ki so izgubili dom ali je njihova nepremičnina huje poškodovana. Med drugim je predvidena izredna denarna socialna pomoč do največ 7-kratnika minimalnega dohodka, na podlagi te pa tudi še oprostitev plačil vrtca za čas, ko ga otroci niso obiskovali, malice in kosila za učence in dijake ter oskrbnin v dijaškem domu do konca tega leta. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstveniki enotno pozdravljajo sklad za obnovo. Sindikati menijo, da moramo vanj prispevati vsi, razen najbolj ranljivi. - Kremelj ostro zanika vpletenost v smrt Jevgenija Prigožina. - V Republiki srbski začel veljati zakon, ki kriminalizira obrekovanje. Novinarji kritični, češ da gre za cenzuro.
Vlada je sprejela predlog novega paketa interventnih ukrepov po poplavah. Uredili so jih v štiri sklope: pomoč prebivalcem, gospodarstvu in občinam ter ukrepe, namenjene sanaciji javne infrastrukture in vodotokov. Minister za delo Luka Mesec je med ukrepi s svojega področja izpostavil uvedbo solidarnostne pomoči za prizadete prebivalce in sicer v znesku sedemkratne izredne denarno socialne pomoči. Finančni minister Klemen Boštjančič pa je v ospredje postavil ukrep, ki zavezuje banke in hranilnice, da kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odobrijo odlok plačila posojil za do 12 mesecev. Druge teme: - Nova Ljubljanska banka zvišuje obrestne mere na depozite. - Kremelj še brez odziva na smrt vodje Wagnerja Jevgenija Prigožina. - V ZDA opravili prvo soočenje republikanskih kandidatov za predsedniško nominacijo.
Na območjih, ki so jih nedavne ujme najbolj prizadele, med drugim primanjkuje težke mehanizacije za ureditev vodotokov in prevoznost cest. Na Koroškem poleg tega največjo težavo predstavlja pitna voda. V domu starejših občanov na Fari denimo vodo za oskrbo skoraj 200-tih stanovalcev nosijo z vedri. Direktorica doma Helena Bezjak Burja zato poziva strokovnjake s tega področja k iskanju rešitve, ki bi jo lahko v domu realizirali v prihodnjih tednih. Koroško pa je danes že zajel novi večji nevihtni sistem, ki se pomika proti jugu. Druge teme: - Državni sekretar za obnovo po poplavah Boštjan Šefic prebivalce v Sneberjah poziva k organizirani in strokovni prenovi - Banke bi lahko za pomoč po poplavah oblikovale poseben sklad za obnovo - Frans Timmermans zapušča Evropsko komisijo in se vrača v nizozemsko politiko
Medtem ko po poplavah poteka intenzivno odpravljanje posledic, domačine na najbolj prizadetih območjih, denimo v Črni na Koroškem, že skrbi napoved novih padavin. Na Prevaljah pa voda še ni primerna niti za prekuhavanje niti za umivanje. Prizadetim v poplavah je sicer na voljo več oblik pomoči. Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič vse prizadete poziva, naj ne oklevajo in najpozneje do 28-tega avgusta zaprosijo za prvo humanitarno pomoč, ki obsega od 500 do največ 3 tisoč evrov. Druge teme: - Po sestanku vlade z bankami in zavarovalnicami še nejasno, kakšni naj bi bili ukrepi za prizadete v poplavah. - Vzrok za onesnaženje vode na Ljubljanskem barju naj bi bil znan po analizi vzorcev. - Bruselj ocenjuje, da Ukrajina premišljeno porablja evropsko finančno pomoč.
Škoda, ki jo je povzročila katastrofalna vodna ujma v začetku meseca, je v več primerih posledica neurejenih ali zapuščenih vodotokov. Eden od glavnih delov obnove bo zato ureditev poplavne varnosti, ki je končni cilj novega sveta za vode. Vodil ga bo hidrolog Rok Fazarinc. Kot pravi, se zbrani strokovnjaki med seboj strinjajo, da je treba najprej iskati začasne trenutne rešitve, potem dolgoročne rešitve, da bomo imeli v končni fazi večjo poplavno varnost, kot jo imamo danes. Pristojni pa v teh dneh opozarjajo tudi na pomembne roke za pridobitev pomoči; občine morajo prvi popis nastale škode oddati do 1. septembra, Karitas in Rdeči križ pa vloge za pomoč prizadetim zbirata do prihodnjega ponedeljka. Drugi poudarki: - Vlada zaradi poplav sindikatom javnega sektorja predlaga odlog prehoda na novo plačno lestvico. - Rusija pred lokalnimi volitvami aretirala vodjo organizacije za opazovanje volitev. - Britanski serijski morilki dojenčkov dosmrtni zapor.
Rdeči Križ in Karitas do 28-ega zbirata prošnje za pomoč tistim, ki so jih prizadele poplave, država pa je organizacijama za to namenila skupno 10 milijonov evrov. Generalna sekretarka Rdečega križa Cvetka Tómin pravi, da je to prva pomoč, s katero si lahko ljudje zagotovijo osnovne pogoje za življenje. V okviru te pomoči bodo denar razdelili tudi med tiste, ki so jim škodo povzročila julijska neurja. V oddaji tudi: - Ukrajina začela urjenje pilotov za letala F-16 - V Franciji in Italiji nov vročinski val, v delih Francije nad 40 stopinj Celzija - Španke svetovne nogometne prvakinje
V Občinah Braslovče in Šmartno ob Paki večina prebivalcev zaselkov na levem in desnem bregu Savinje, na območju Letuške Gmajne, podpira načrt za preselitev. Z izredno ogroženega območja naj bi bilo treba preseliti približno 150 družin. Župan Braslovč Tomaž Žohar pravi, da podrobnosti še niso dorekli, usklajujejo jih s stroko in državo. Da je to prava rešitev, je že pred desetimi dnevi za naš radio nakazal hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarínc. Druge teme: - Za sanacijo škode po poplavah predvideno hitrejše zaposlovanje tujih delavcev. - Kitajska blizu Tajvana začela nove vojaške vaje. - Vozniki enoslednih vozil vse pogosteje edini udeleženci prometnih nesreč.
Vlada in opozicija sta, kot gre soditi po današnjem sestanku, glede pomoči po poplavah na istem bregu. Premier Robert Golob je dejal, da je sestanek pokazal, da tudi politik znajo biti enotni, ko je to potrebno. Predlogi tako koalicije kot opozicije imajo veliko skupnega. Predsednik SDS-a Janez Janša je dejal, da gre vsebina obeh vladnih zakonov v pravo smer, zato imata tudi njihovo podporo. Ključno vprašanje ostaja, kje dobiti denar za sanacijo večmilijardne škode. Druge teme: - Nemčija ob graditvi mostov na prizadetih območjih zbira sredstva za Slovenijo tudi s kulturnimi dogodki - Trgovine bodo lahko odprte le še to nedeljo; odlok, izdan po poplavah, bo v ponedeljek preklican - V Afganistanu talibani ženskam odvzeli skoraj vse pravice; revščina se poglablja
Vlada je imela danes na mizi predlog dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah. Z drugim interventnim zakonom želi doseči čim hitrejši potek sanacije. Kot je pojasnil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan bo drugi interventni zakon, ob pomoči posameznikom in gospodarstvu, vseboval nujne ukrepe za pospešitev sanacije. Ti med drugim omogočajo začasne namestitve in hitrejše pridobivanje dovoljenj za graditev ali obnovo. Opredelili bodo tudi naloge in pristojnosti tehničnih pisarn na terenu.Zakon naj bi vlada potrdila prihodnji teden. Drugi poudarki oddaje: - Za zagotavljanje neoporečnosti pridelkov na poplavljenih površinah nujne analize tal. Kdo jih bo plačal? - Ob dnevu združitve Prekmurcev z matičnim narodom v ospredju pomembnost jezika in kulture. - Tako ukrajinske kot ruske sile s poročili o napredku svojih sil na fronti.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Štiridnevno obdobje obsežnejših akcij pomoči prostovoljcev na območjih, ki so jih prizadele poplave, se končuje. Danes jih je na terenu približno 3 tisoč. S postopnim umirjanjem razmer se pri marsikomu, ki so ga prizadele poplave, začenjajo pojavljati duševne stiske. Na to so med drugimi pozorni v kmetijsko-gozdarski zbornici, kjer kmetom nudijo tudi psihosocialno pomoč. Pozivi k solidarnosti s prizadetimi v ujmi so bili tudi rdeča nit slovenskih škofov ob današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja. Na osrednji maši v narodnem svetišču na Brezjah se je zbralo približno 4 tisoč vernikov. Ostali poudarki oddaje: Med soobtoženimi v četrti ovadbi zoper Trumpa njegov odvetnik Giuliani Trojica v Angliji prijetih bolgarskih vohunov za Rusijo tudi s ponarejenimi slovenskimi dokumenti Na Dunaju za ozelenitev javnih površin namenili dodatnih 20 milijonov evrov.
Današnji dan, dan solidarnosti, zaznamuje izjemen odziv prostovoljcev, ki so v prizadete občine po ujmah prišli na pomoč iz vse Slovenije. Ta teden je še vedno ključna konkretna pomoč na terenu, je dejal premier Robert Golob, sledili bodo dodatni ukrepi in interventni zakon. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Po državi poškodovanih 15 tisoč domov, od teh jih je tisoč neprimernih za bivanje - Ob sanaciji velika težava tudi nakopičeni odpadki - Prebivalci Havajev kritični do oblasti, ker niso opozorile na uničujoče požare
Na varovanih območjih danes ni bilo nobenih težav. Včerajšnje težave z gnečo na cesti pri kontrolni točki v Mozirju so po ocenah policistov nastale zaradi gobarjev in turistov, nikakor pa ne zaradi prostovoljcev, je danes dejal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Hrane na poplavnih območjih je dovolj, prav tako nikjer ni pomanjkanja zdravil. Na jutrišnji dan solidarnosti bo normalno delovala kritična infrastruktura, poleg tega pa še celotno zdravstvo, centri za socialno delo, veterinarji ter zavarovalnice. V Dogodkih in odmevih tudi: - V podjetju KLS Ljubno kljub veliki škodi po poplavah ne razmišljajo o odpuščanju - Na Poljskem oktobra poleg parlamentarnih volitev tudi referendum o migracijskem paktu Unije - V ruskih napadih na Herson ubitih 7 ljudi, na zahodu Rusije sestreljeni ukrajinski droni
Odziv prostovoljcev za pomoč pri odstranjevanju posledic poplav je izjemen, dopoldne so pred nekaterimi nadzornimi točkami, kjer velja poseben režim dostopa, nastajali zastoji. Pristojni kot pomembno poudarjajo, da pomoč na teren prihaja organizirano in predvsem po vnaprejšnjem dogovoru s predstavniki Civilne zaščite in občin. V Dogodkih in odmevih tudi: - Po poplavah v podjetjih za najmanj 420 milijonov evrov škode, ogrožena številna delovna mesta - Prizadeti kmetje upajo, da bo država plačala laboratorijske analize za pridelke - Požari na havajskem otoku Maui vzeli najmanj 80 življenj
Z jutrišnjim dnem bo do preklica začel veljati poseben režim za dostop prostovoljcev na območjih Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč in Mozirja. Teden dni po katastrofalnih poplavah je tako življenje na prizadetih območjih še daleč od ustaljenih tirnic. Razmere si je na Savinjskem ogledal premier Robert Golob, ki je tam z gospodarstveniki govoril, kako država lahko pomaga prizadetim podjetjem. Drugi poudarki oddaje: - Na Savinjskem zaradi poplav ogroženih 8 tisoč delovnih mest. - Banke prizadetim v poplavah ponujajo ugodnejša posojila in odlog plačil posojilnih obrokov. - Kolesar Tadej Pogačar in plezalka Janja Garnbret danes znova v bojih za medalje.
Solidarnost vseh Slovencev je te dni neizmerna. Ljudje želijo pomagati na različne načine. Pomoč pa je najbolj učinkovita, če je v obliki, ki jo v tistem trenutku najnujnejša. Civilna zaščita poziva vse prostovoljce, da pomoč - najbolje v skupinah - ponudijo prek aplikacije POPLAVE 2023 in se po napotilu organizirano odpravijo na območja, kjer jih potrebujejo. Vse, ki ne bodo imeli delovnega naloga civilne zaščite, bodo v prihodnjih dneh zavrnili. Je pa možnosti, kako pomagati, še veliko. Druge teme oddaje: - Ob širjenju črevesnih bolezni na Koroškem pristojni pozivajo k pitju ustekleničene ali prekuhane vode - Vlada z rebalansom namenja 520 milijonov evrov v financiranje obnove po poplavah - Humanitarnim akcijam se je z dobrodelnim dnevom pridružila tudi RTV
Evropska unija bo stala Sloveniji trdno ob strani ob sanaciji posledic katastrofalnih poplav; že letos lahko računa na 100 milijonov evrov pomoči iz solidarnostnega sklada, je ob današnjem obisku v naši državi poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. V okviru obiska je skupaj s premierjem Robertom Golobom in evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem obiskala Črno na Koroškem in si iz helikopterja ogledala tudi druga prizadeta območja na Koroškem, Gorenjskem in v Zgornji Savinjski dolini. Druge teme oddaje: - Poslanci ob spreminjanju zakona o naravnih nesrečah neenotni glede oblike dneva solidarnosti - V gospodarstvu po poplavah pričakujejo konkretnejšo pomoč vlade, tudi pri zagotavljanju infrastrukture - Če rečne struge ne bodo hitro očiščene, lahko to prinese nove poplave, opozarja stroka
Najbolj prizadeti območji v poplavah ostajata Zgornja Savinjska dolina in Koroška, kjer je veliko cest zaradi poplavljenega ali poškodovanega cestišča še vedno zaprtih. Povsod se nadaljuje sanacija škode, na pomoč prihajajo gasilci. Aktivirali so več kot 500 gasilskih enot in enote gorskih reševalcev, civilne zaščite ter pripadnike Slovenske vojske. Druge teme oddaje: - 14-ti avgust bo dan solidarnosti in dela prost dan - Na prizadetih območjih veliko povpraševanje po pomoči pri izvajanju gradbenih in mehanskih del - Narasli Mura in Drava še vedno ogrožata prebivalce na severu Hrvaške
Medtem ko se nadaljujeta sanacija škode po ujmi in prebijanje do krajev, ki so še vedno nedostopni, so marsikje ogroženi zaradi zemeljskih plazov. Gre za največji obseg plazov pri nas v skoraj 80-letni zgodovini Geološkega zavoda. Drugi poudarki oddaje: - Razkrivajo se katastrofalne razsežnosti povodnji; v občinah Ljubno in Luče je odneslo približno 15 hiš - Črno na Koroškem s hrano in drugimi dobrinami še naprej oskrbujejo po zračnem mostu - Voda, ki se po večini umika s poplavljenih območij, še vedno ogroža del Pomurja
Ujma je po državi povzročila nepredstavljivo uničenje. Ob podobah hiš, ki jih odnaša voda prihajajo tudi prestresljiva pričevanja krajanov. Kot poročajo naši dopisniki, ki jim je uspelo priti na ogrožena območja, je videti tudi neizmerno požrtvovalnost in pomoč. Druge teme: - Slovenija že zaprosila za mednarodno pomoč; obljubljajo jo tudi sosednje in druge države - V Savinjski dolini danes zlasti zagotavljajo cestne dostope; v Ljubnem plaz odnesel 9 hiš - Ob 78-ti obletnici atomske bombe v Hirošimi obsodbe ruske grožnje z jedrskim orožjem
Neveljaven email naslov