Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Djonas Ahmed Abdillah

10.05.2016

Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja … Tam, v Indijskem oceanu, leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let. S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah (na fotografiji na desni), ki že 6 let živi v Sloveniji. Razlog: ljubezen in družina.

Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj vsaj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja, Indijski ocean … In v njem leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let.

S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah. Slovenščina je težek, a sladek jezik, pravi, in se takoj opraviči, ker mu še ne gre najbolje. Rajske otoke lune je zamenjal za Slovenijo pred šestimi leti. V bistvu pa je od doma odšel že prej – v  Egiptu je namreč študiral turizem in tam spoznal svojo bodočo ženo. Tako kot ona ni čisto točno vedela, kje so Komori, tako on ni vedel, kje je Slovenija. Je to v Rusiji, jo je vprašal. Tudi omemba Italije, Avstrije, Hrvaške ni kaj dosti pomagala, šele ko je slišal Jugoslavija, je znal našo državico umestiti na svetovni zemljevid. Po nekaj letih že pravi:

“Na Komorih sem se rodil, v Sloveniji sem dobil srce. Ker tukaj živim in imam družino. To je zame več kot vse.”

Na določen način Djonasa na rojstne Komore spominja narava – hribi, zelenje, gozdovi (no, v Sloveniji ni palm, takoj doda), sta pa državi tudi zelo različni.

“Ko v Sloveniji stopiš v sobo, moraš imeti copate. To mi je bilo zelo zanimivo, ker tega pri nas ni.”

Na Komorih, kjer vlada tropsko podnebje, ni letnih časov, ni snega, ni zime, najnižja temperatura je 15 stopinj Celzija. Djonas je bil začuden tudi, kako je pri nas spomladi in poleti svetlo še ob 7h zvečer – na Komorih je takrat noč, ne glede na mesec v letu. Na vse to in tudi na mrzle zime se je že navadil, tudi na našo hrano, čeprav je potreboval kar nekaj časa. Poleg družine namreč najbolj pogreša prav komorsko kulinariko. Na Komorih uporabljajo veliko začimb, hrana je pekoča, jedo veliko zelenjave, rib, riža, tipična jed pa je kasava (maniok, kot krompir), omaka iz kokosovega mleka in rib.

Komori so obdani z oceanom, kmetijstvo, kamor poleg poljedelstva sodi tudi ribolov, pa predstavlja največji del komorskega gospodarstva.  Otočje je  eden največjih pridelovalcev vanilije in rastline lyang lyang, iz katere pridelujejo eterična olja za parfume. A za mlade na otočju, ki je se je 1975 osamosvojilo od francoske kolonialne oblasti, ni velike izbire študijskih programov, prav tako nimajo najboljših zaposlitvenih možnosti. Djonas je zato študiral v Egiptu, jezik pa seveda ni bil ovira. Na Komorih, ki so jih najprej odkrila afriška ljudstva, nato pa neke noči, ob soju polne lune, tudi Arabci in otročje poimenovali Kamar oz. Komor – otoki lune, je namreč doma več jezikov …

“Imamo komorski jezik, a ga samo govorimo, ne zapisujemo. Govorimo tudi francosko in tudi malo arabsko. V šoli vse poteka v francoščini, tudi v službi. Je uradni jezik. Komorščina izvira iz svahilija, saj so prvi ljudje, ki so prispeli na otoke, prišli iz Afrike – Kenije, Zanzibarja, Mozambika.”

Djonas je oče dveh otrok, v njihovi družini se sliši več jezikov. Skupaj govorijo slovensko, včasih, da gre hitreje, z ženo angleško. Sam z otroki pa govori francosko, saj je po njegovem mnenju dobro, da otrok govori tako razširjen in pomemben jezik. Francoščina pa ni pomembna le v Evropski uniji, temveč tudi marsikje drugje in tudi na Komorih. Tam pravzaprav vsi Evropo povezujejo s Francijo. Djonas nam je zato izdal, da so se otroci njegovemu sinu čudili, ko so izvedeli, da govori slovensko.

“Otroci razumejo, da moj sin ne govori dobro komorsko, ampak da ne govori dobro francosko pa prihaja iz Evrope!? To je nepredstavljivo. Pa sem jim razložil, da je Evropa kot Afrika – sestavljena je iz številnih držav in vsaka ima svoj jezik.”

Jezikovna in tudi nacionalna (Afričani, Arabci, Evropejci, Indijci) pestrost na eni strani, na drugi pa so Komorci religijsko dokaj enotni. Prevladujoča religija je islam, Djonas pa takoj pove, da so odprti, moderni muslimani. Ženske si lase pokrivajo z ruto, če tega ne želijo, pač ne. A kar zadeva njihova tradicionalna oblačila, ki jih nosijo ob posebnih priložnostih – na primer praznovanjih in porokoh, so ta podobna indijskim. Ženske nosijo sarije, ki jim na otokih lune rečejo shiromani, moški pa dolgo srajco: kandu.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Na Komorih so družine številčnejše in bolj povezane kot pri nas. Ne mine dan, da ne bi sin, četudi živi drugje, obiskal svojo mamo, da preveri, kako je in ali potrebuje kakšno pomoč. Navada je tudi, da družina poskrbi za hčer – zanjo zgradi hišo in nato se mož preseli k njej. Mogoče se je tudi za to Djonas, ki je velik ljubitelj nogometa, košarke, plavanja, glasbe in risanja, brez večjih težav preselil v Slovenijo.

 


Drugi pogled

403 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Djonas Ahmed Abdillah

10.05.2016

Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja … Tam, v Indijskem oceanu, leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let. S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah (na fotografiji na desni), ki že 6 let živi v Sloveniji. Razlog: ljubezen in družina.

Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj vsaj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja, Indijski ocean … In v njem leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let.

S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah. Slovenščina je težek, a sladek jezik, pravi, in se takoj opraviči, ker mu še ne gre najbolje. Rajske otoke lune je zamenjal za Slovenijo pred šestimi leti. V bistvu pa je od doma odšel že prej – v  Egiptu je namreč študiral turizem in tam spoznal svojo bodočo ženo. Tako kot ona ni čisto točno vedela, kje so Komori, tako on ni vedel, kje je Slovenija. Je to v Rusiji, jo je vprašal. Tudi omemba Italije, Avstrije, Hrvaške ni kaj dosti pomagala, šele ko je slišal Jugoslavija, je znal našo državico umestiti na svetovni zemljevid. Po nekaj letih že pravi:

“Na Komorih sem se rodil, v Sloveniji sem dobil srce. Ker tukaj živim in imam družino. To je zame več kot vse.”

Na določen način Djonasa na rojstne Komore spominja narava – hribi, zelenje, gozdovi (no, v Sloveniji ni palm, takoj doda), sta pa državi tudi zelo različni.

“Ko v Sloveniji stopiš v sobo, moraš imeti copate. To mi je bilo zelo zanimivo, ker tega pri nas ni.”

Na Komorih, kjer vlada tropsko podnebje, ni letnih časov, ni snega, ni zime, najnižja temperatura je 15 stopinj Celzija. Djonas je bil začuden tudi, kako je pri nas spomladi in poleti svetlo še ob 7h zvečer – na Komorih je takrat noč, ne glede na mesec v letu. Na vse to in tudi na mrzle zime se je že navadil, tudi na našo hrano, čeprav je potreboval kar nekaj časa. Poleg družine namreč najbolj pogreša prav komorsko kulinariko. Na Komorih uporabljajo veliko začimb, hrana je pekoča, jedo veliko zelenjave, rib, riža, tipična jed pa je kasava (maniok, kot krompir), omaka iz kokosovega mleka in rib.

Komori so obdani z oceanom, kmetijstvo, kamor poleg poljedelstva sodi tudi ribolov, pa predstavlja največji del komorskega gospodarstva.  Otočje je  eden največjih pridelovalcev vanilije in rastline lyang lyang, iz katere pridelujejo eterična olja za parfume. A za mlade na otočju, ki je se je 1975 osamosvojilo od francoske kolonialne oblasti, ni velike izbire študijskih programov, prav tako nimajo najboljših zaposlitvenih možnosti. Djonas je zato študiral v Egiptu, jezik pa seveda ni bil ovira. Na Komorih, ki so jih najprej odkrila afriška ljudstva, nato pa neke noči, ob soju polne lune, tudi Arabci in otročje poimenovali Kamar oz. Komor – otoki lune, je namreč doma več jezikov …

“Imamo komorski jezik, a ga samo govorimo, ne zapisujemo. Govorimo tudi francosko in tudi malo arabsko. V šoli vse poteka v francoščini, tudi v službi. Je uradni jezik. Komorščina izvira iz svahilija, saj so prvi ljudje, ki so prispeli na otoke, prišli iz Afrike – Kenije, Zanzibarja, Mozambika.”

Djonas je oče dveh otrok, v njihovi družini se sliši več jezikov. Skupaj govorijo slovensko, včasih, da gre hitreje, z ženo angleško. Sam z otroki pa govori francosko, saj je po njegovem mnenju dobro, da otrok govori tako razširjen in pomemben jezik. Francoščina pa ni pomembna le v Evropski uniji, temveč tudi marsikje drugje in tudi na Komorih. Tam pravzaprav vsi Evropo povezujejo s Francijo. Djonas nam je zato izdal, da so se otroci njegovemu sinu čudili, ko so izvedeli, da govori slovensko.

“Otroci razumejo, da moj sin ne govori dobro komorsko, ampak da ne govori dobro francosko pa prihaja iz Evrope!? To je nepredstavljivo. Pa sem jim razložil, da je Evropa kot Afrika – sestavljena je iz številnih držav in vsaka ima svoj jezik.”

Jezikovna in tudi nacionalna (Afričani, Arabci, Evropejci, Indijci) pestrost na eni strani, na drugi pa so Komorci religijsko dokaj enotni. Prevladujoča religija je islam, Djonas pa takoj pove, da so odprti, moderni muslimani. Ženske si lase pokrivajo z ruto, če tega ne želijo, pač ne. A kar zadeva njihova tradicionalna oblačila, ki jih nosijo ob posebnih priložnostih – na primer praznovanjih in porokoh, so ta podobna indijskim. Ženske nosijo sarije, ki jim na otokih lune rečejo shiromani, moški pa dolgo srajco: kandu.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Na Komorih so družine številčnejše in bolj povezane kot pri nas. Ne mine dan, da ne bi sin, četudi živi drugje, obiskal svojo mamo, da preveri, kako je in ali potrebuje kakšno pomoč. Navada je tudi, da družina poskrbi za hčer – zanjo zgradi hišo in nato se mož preseli k njej. Mogoče se je tudi za to Djonas, ki je velik ljubitelj nogometa, košarke, plavanja, glasbe in risanja, brez večjih težav preselil v Slovenijo.

 


19.04.2016

Indijka: Sanskriti Kumar

Sanskriti Kumar je polovico svojega življenja preživela v Indiji, polovico pa v svoji novi domovini Sloveniji. Je študentka ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki govori v štajerskem narečju. 21-letno dekle, ki se je pri desetih letih z očetom in sestro preselilo v Slovenijo. Indijka, ki ne mara čaja, čeprav prihaja iz države, kjer je pitje časa skoraj svet obred. Poliglotka, ki se želi v Indijo vračati na obisk, živeti pa tam najbrž ne bi več mogla. Ženska, ki o svojih izkušnjah o zamenjavi domovine in napetih družinskih odnosih piše knjigo. Več o njej, njenem pogledu na Slovenijo in Slovence ter o Indiji izveste v oddaji Drugi pogled.


12.04.2016

Drugi pogled - Inacio Binchende

Inacio Bintchende je prišel v Slovenijo še v času nekdanje Jugoslavije. Študiral je gozdarstvo in bil prepričan, da se bo po študiju vrnil domov v Gvinejo Bisao. Tako je tik pred diplomo domov že poslal knjige in druge svoje stvari. Potem pa so mu ponudili magistrski študij. Ostal je pri nas, se zaljubil, dobil otroke, ustanovil Afriški center v Sloveniji , televizijski gledalci pa so si ga zapomnili kot Janeza Belino.


05.04.2016

Japonec Yasumichi Iwaki

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


29.03.2016

Drugi pogled

Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.


22.03.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.03.2016

Rusinja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.03.2016

Iranec Faramarz Ghobadian

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.03.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


23.02.2016

V življenju izbira težje poti

Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržica oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica - Lucia Lo Cascio. 18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Pred dobrim letom je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane, in kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela - postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje. V življenju ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola v Ljubljani, in njena izbira maturitetnih predmetov. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala test iz slovenščine kot maternega jezika. Lucia je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti?. Na Televiziji Slovenija jo boste lahko videli marca, slišali pa jo boste že v tokratnem Drugem pogledu.


16.02.2016

Tibor Babić

Bosno in Hercegovino je med vojnami na Balkanu v 90-ih letih zapustila polovica prebivalcev – več kot 2 milijona. Starši našega mladega sogovornika v oddaji Drugi pogled so si novo življenje ustvarili v Veliki Britaniji, zato sam zase pravi, da je Bosanec v Angliji. Tibor Babić je Slovenijo sicer poznal že prej – ko so se z družino vsako poletje z avtom peljali na počitnice v Bosno, so prevozili tudi našo državo. Oktobra pa je kot študent prvič prišel v Ljubljano. Njegova slovenščina je še začinjena z bosanskim naglasom, kdaj ga zanese tudi na angleščino. Z vnetim rolerjem in tudi enim izmed junakov 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija, se je pogovarjala Špela Šebenik.


10.02.2016

Drugi pogled - Čeh

V Drugem pogledu na Prvem programu Radia Slovenija smo tokrat obiskali Novo mesto. Vodja in gonilna sila tamkajšnjega teniškega kluba je Čeh Jiři Volt. Po dveh tednih življenja v novi državi je takratni punci napisal dolgo pismo, da niti slučajno ne bo ostal tukaj in se bo vrnil na Češko. Stvari so se obrnile in tukaj živi že od leta 1998. Z njim se je pogovarjala Nataša Rašl.


09.02.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


02.02.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.01.2016

Američan Noah Charney

Američan Noah Charney, pisatelj in prevajalec, ki ga je v Slovenijo pripeljalo navdušenje nad Plečnikovo arhitekturo, zadržala pa Slovenka, s katero si je v Kamniku ustvaril družino. Med drugim upa, da ga bo tašča naučila priprave slovenskega žganja, in bo lahko sodeloval na kamniškem tekmovanju za najboljši šnops. Sicer pa velik promotor Slovenije - zapise o lepotah naše dežele objavlja tudi na Twitterju pod #slovenology. Pripravlja Darja Pograjc.


19.01.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.01.2016

"Mislil sem, da se v Evropi cedita med in mleko."

50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.


05.01.2016

Abdullah Aksu, turški umetnik

V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.


29.12.2015

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


22.12.2015

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.12.2015

Asrar Osmani iz Bangladeša

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 20 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov