Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marcos Tavares

11.10.2016

Je oče petih otrok in zelo veren človek, dejaven tudi na dobrodelnem področju. Zase pravi, da ni le športnik, temveč tudi misijonar. Že veste, o kom govorimo? Kaj pa če vam izdamo še to, da prihaja iz Brazilije in je njegova najljubša barva vijolična? Zdaj najbrž ni več dvoma: gost tokratne oddaje Drugi pogled je Marcos Magno Morales Tavares, kapetan Nogometnega kluba Maribor, za mnoge pa prava legenda mariborskega nogometa.

Pot do statusa legende ponavadi ni lahka. Tudi za 32-letnega Marcosa Magna Moralesa Tavaresa, ki ga imajo mnogi za legendo mariborskega nogometa, ni bila. Vsaj v otroštvu, ko je njegova družina v Portu Alegru v Braziliji živela v pomanjkanju, dostikrat brez dovolj hrane na krožniku.

“Jaz sem igral nogomet celi dan v ulici, brez čevljev, brez ničesar, samo z eno žogo. Ali pa je moja mama naredila žogo iz nogavic in smo tako igrali. V Sloveniji ne vidim veliko otrok igrati nogometa na ulici, v Braziliji pa je samo to. Le ko je bilo kosilo, večerja, sem prišel nazaj domov.” 

V Braziliji je namreč nogomet šport št. 1. Pa ne le zaradi športa samega, pravi Marcos Tavares, temveč tudi zaradi tega, ker revnim daje upanje, da bodo uspeli kot nogometaši in dobro živeli. In njemu je uspelo.

“Bog mi je dal talent, dar, da lahko igram nogomet. A uspelo mi ni le zaradi talenta, temveč tudi discipline v življenju in pomoči staršev.”

Njegov oče je vstajal ob 4h zjutraj, da je lahko v soboto šel na tekmo ob 9. ali 10. uri. Pri 13. letih je iz nogometnega kluba Internacional prestopil v Gremio, leto pozneje pa je že igral za reprezentanco. Ko je bil star 17 let, je postal prvak Južne Amerike. S tem sta prišla uspeh in slava.

“Ta slava me je porinila v slab način življenja. Imel sem veliko zabav, žensk … Zaradi tega sem imel težave v Braziliji, v Gremiu. Starši so me sicer posvarili, a sem bil upornik … Ko pa sem spoznal Jezusa, sem spremenil samega sebe in zaradi tega lahko danes živim dobro ali boljše življenje.”

Zato zase pravi, da je sicer športnik, a tudi misijonar; da ga Jezusovo sporočilo pomirja in mu daje upanje, saj je nekje nekdo, ki nas čuva. Če je bila vera prelomnica v njegovem osebnem življenju, je tista v profesionalni karieri prišla nekoliko pozneje. Po igranju v Maleziji in na Cipru, je leta 2008 pristal v Sloveniji, v Mariboru. In ostal. V vijoličnem dresu je nastopil že več kot 400-krat, dal več kot 250 golov za ta klub, a en je bil še posebej pomemben: odločilni gol, ki ga je v Glasgowu zabil proti Nogometnemu klubu Celtic in s tem Maribor popeljal v Ligo prvakov.

V Sloveniji sicer živi lepo življenje, pravi, in to dobro želi vračati z dobrim. Pred leti sta zato z ženo ustanovila dobrodelno društvo, v okviru katerega pomagajo materinskemu domu, slovenskim družinam v stiskah, obiskujejo zapore, pripravljajo otroške delavnice. Ob prihodu je moral sicer najprej premagati mraz, se navaditi na slovensko prehrano, ki ne vsebuje toliko mesa kot brazilska, in se naučiti jezika. Čeprav nogomet pozna svoj jezik, pravi Marcos Tavares:

“Nogomet ima smo en jezik: gol oziroma to, da zmagaš! Ampak jaz se trudim, tudi kot kapetan hočem govoriti slovensko, a večina nogometašev govori angleško.”

Štiri leta je potreboval, da se je spoprijateljil s slovenščino, ki je po njegovih besedah zelo težek jezik. Želi si jo izboljšati – tudi zato, ker bo s svojo družino – ima pet otrok – ostal v varni Sloveniji. Ne dolgo nazaj je podpisal novo dvoletno pogodbo z mariborskim nogometnim klubom, v Mariboru pa bo ostal tudi po končani športni karieri. V štajerski prestolnici mu je namreč všeč veliko stvari:

“Ljudje v tem mestu, v Mariboru … Ko se srečamo, prinesejo ljubezen, kar nam daje motivacijo. Tudi klub seveda … Klub je moj drugi dom!” 

 

 

 


Drugi pogled

399 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Marcos Tavares

11.10.2016

Je oče petih otrok in zelo veren človek, dejaven tudi na dobrodelnem področju. Zase pravi, da ni le športnik, temveč tudi misijonar. Že veste, o kom govorimo? Kaj pa če vam izdamo še to, da prihaja iz Brazilije in je njegova najljubša barva vijolična? Zdaj najbrž ni več dvoma: gost tokratne oddaje Drugi pogled je Marcos Magno Morales Tavares, kapetan Nogometnega kluba Maribor, za mnoge pa prava legenda mariborskega nogometa.

Pot do statusa legende ponavadi ni lahka. Tudi za 32-letnega Marcosa Magna Moralesa Tavaresa, ki ga imajo mnogi za legendo mariborskega nogometa, ni bila. Vsaj v otroštvu, ko je njegova družina v Portu Alegru v Braziliji živela v pomanjkanju, dostikrat brez dovolj hrane na krožniku.

“Jaz sem igral nogomet celi dan v ulici, brez čevljev, brez ničesar, samo z eno žogo. Ali pa je moja mama naredila žogo iz nogavic in smo tako igrali. V Sloveniji ne vidim veliko otrok igrati nogometa na ulici, v Braziliji pa je samo to. Le ko je bilo kosilo, večerja, sem prišel nazaj domov.” 

V Braziliji je namreč nogomet šport št. 1. Pa ne le zaradi športa samega, pravi Marcos Tavares, temveč tudi zaradi tega, ker revnim daje upanje, da bodo uspeli kot nogometaši in dobro živeli. In njemu je uspelo.

“Bog mi je dal talent, dar, da lahko igram nogomet. A uspelo mi ni le zaradi talenta, temveč tudi discipline v življenju in pomoči staršev.”

Njegov oče je vstajal ob 4h zjutraj, da je lahko v soboto šel na tekmo ob 9. ali 10. uri. Pri 13. letih je iz nogometnega kluba Internacional prestopil v Gremio, leto pozneje pa je že igral za reprezentanco. Ko je bil star 17 let, je postal prvak Južne Amerike. S tem sta prišla uspeh in slava.

“Ta slava me je porinila v slab način življenja. Imel sem veliko zabav, žensk … Zaradi tega sem imel težave v Braziliji, v Gremiu. Starši so me sicer posvarili, a sem bil upornik … Ko pa sem spoznal Jezusa, sem spremenil samega sebe in zaradi tega lahko danes živim dobro ali boljše življenje.”

Zato zase pravi, da je sicer športnik, a tudi misijonar; da ga Jezusovo sporočilo pomirja in mu daje upanje, saj je nekje nekdo, ki nas čuva. Če je bila vera prelomnica v njegovem osebnem življenju, je tista v profesionalni karieri prišla nekoliko pozneje. Po igranju v Maleziji in na Cipru, je leta 2008 pristal v Sloveniji, v Mariboru. In ostal. V vijoličnem dresu je nastopil že več kot 400-krat, dal več kot 250 golov za ta klub, a en je bil še posebej pomemben: odločilni gol, ki ga je v Glasgowu zabil proti Nogometnemu klubu Celtic in s tem Maribor popeljal v Ligo prvakov.

V Sloveniji sicer živi lepo življenje, pravi, in to dobro želi vračati z dobrim. Pred leti sta zato z ženo ustanovila dobrodelno društvo, v okviru katerega pomagajo materinskemu domu, slovenskim družinam v stiskah, obiskujejo zapore, pripravljajo otroške delavnice. Ob prihodu je moral sicer najprej premagati mraz, se navaditi na slovensko prehrano, ki ne vsebuje toliko mesa kot brazilska, in se naučiti jezika. Čeprav nogomet pozna svoj jezik, pravi Marcos Tavares:

“Nogomet ima smo en jezik: gol oziroma to, da zmagaš! Ampak jaz se trudim, tudi kot kapetan hočem govoriti slovensko, a večina nogometašev govori angleško.”

Štiri leta je potreboval, da se je spoprijateljil s slovenščino, ki je po njegovih besedah zelo težek jezik. Želi si jo izboljšati – tudi zato, ker bo s svojo družino – ima pet otrok – ostal v varni Sloveniji. Ne dolgo nazaj je podpisal novo dvoletno pogodbo z mariborskim nogometnim klubom, v Mariboru pa bo ostal tudi po končani športni karieri. V štajerski prestolnici mu je namreč všeč veliko stvari:

“Ljudje v tem mestu, v Mariboru … Ko se srečamo, prinesejo ljubezen, kar nam daje motivacijo. Tudi klub seveda … Klub je moj drugi dom!” 

 

 

 


03.10.2017

Julia Martinet, ZDA

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.09.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.09.2017

Indija - Mehtab Singh

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.09.2017

Shin Sato, Japonec

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.09.2017

Alexey Sarria Guerra s Kube

Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.


29.08.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


22.08.2017

Mikel Rojo, Španija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.08.2017

Julija Mesarič iz Rusije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.08.2017

Peter Bossman iz Gane

Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.


01.08.2017

Lidija Dímkovska iz Makedonije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.07.2017

Kinda Al-Mansour Kranjec, Sirija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.07.2017

Alexander Niño Ruiz iz Kolumbije

V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.


11.07.2017

Jadranka Matić Zupančič s Hrvaške

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


04.07.2017

Michel Obenga iz Gabona

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.06.2017

Yulia Roschina

Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.


20.06.2017

Švedinja Marina Martensson

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.06.2017

Elizabeth Omoregie iz Bolgarije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


06.06.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


30.05.2017

Leena Raguchandran iz Malezije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


23.05.2017

Ronald Korthouwer z Nizozemske

Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.


Stran 16 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov