Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mikel Rojo, Španija

22.08.2017


Je siesta v Španiji pravilo ali mit? Kakšne podobnosti bi lahko našli med Španijo in Slovenijo, ali pa raje Jugoslavijo? Kaj je v očeh Španca posebnost Slovenije?

Pa začnimo od začetka. 35-letni Mikel Rojo, v Sloveniji živi 10 let. Selitev v domovino svoje izbranke (spoznal jo je na prostovoljskem delu v Keniji) zanj ni bila težka:

“V Sloveniji sem bil že prej, poznal sem nekaj ljudi, zato sem že imel dober občutek. Sicer je bil to kratek obisk, ampak kar sem videl, mi je bilo všeč, ljudje, ki sem jih poznal, so bili prijazni. Želel sem si priti še kdaj, pomislil sem celo, da bi bilo tu lepo živeti. Ko sem potem spoznal bodočo ženo, ni bilo težko sprejeti odločitve. Kakovost življenja tukaj je fantastočna, res je udobno, enostavno, le malo stresa. Ljubljana je prijetno mesto, kjer lahko uživaš, se družiš, hodiš na izlete … Jezik je seveda ovira, a sam sem tu že 10 let, pa mi nič ne manjka.”

Veseli ga, da greš lahko v Sloveniji po 8 urah službe domov, v Španiji namreč veliko njegovih prijateljev dela do 10. ure zvečer. Siesta je mit, pravi Mikel Rojo, saj Španci delajo cele dneve, popoldne pa zadremajo le poleti, ko je najbolj vroče, in še to le na dopustu. Telekomunikacijski inženir, ki preseneti z majhnim, prav nič pametnim telefonom (Pravi, da nam pametni telefoni vzamejo preveč čas.), priznava, da je bilo v Sloveniji vseeno težko najti zaposlitev:

“Skoraj vsi Španci, ki sem jih spoznal tu, so se morali vrniti v Španijo, ker v Sloveniji niso našli dobre službe. Problem nas vseh je seveda, da ne govorimo dobro slovensko. Na začetku se lahko preživljaš z učenjem španščine, ampak tako ne moreš živeti dolgo. Tudi sam se tako začel, zdaj pa delam za tehnološko podjetje v Sloveniji. Imel sem srečo. Ko sem se prijavil, sem namreč povedal, da ne govorim slovensko. Pa so rekli, da tako ali tako sodelujejo le v mednarodnih projektih in da če je moja angleščina dobra, ne bo težav.”

Ker je njegova mati Američanka in je v Španiji obiskoval zasebne mednarodne šole mu ta seveda ne dela težav. Tudi slovensko razume in govori, a po njegovem mnenju ne dovolj dobro. Najbrž se je že malo navzel slovenskega značaja, saj pravi, da smo močno specializirani. V Španiji ljudje počnejo veliko stvari, a nobene zelo dobro. Ko pa tu rečemo, da nekaj znamo, potem to res dobro obvladamo in smo na tem področju strokovnjaki.

“Slovenija je bila zmeraj majhna, vedno pod vplivom tujcev, zato je mogoče v vaši krvi, da mislite, da se morate potruditi dvakrat bolj kot drugi, da bi prišli do istega učinka. Zato ljudje tu dosežete več.”

Zgodovina in geostrateška pozicija slovenskih krajev sta vplivali tudi na prav posebno mešanico slovenskega karakterja. Čuti se namreč vpliv romanske, germanske in slovanske etnične oz. jezikovne evropske skupine.

Mislim, da je Slovenija edina država, ki uspešno združuje vse tri skupine. Nikjer na svetu ni takšne mešanice. Latinski vpliv prihaja z obale in iz Italije, germanski iz časa Avstro-Ogrske monarhije, Slovenija pa je po naravi slovanska, čeprav drugače kot vaše sosede na vzhodu. Tu je pravo ravnotežje vsega! Mogoče to izvira iz zgodovinskega občutka negotovosti in tega, da se je to območje moralo prilagajati kulturam in običajem tujcev. To je pomenilo tudi, da so Slovenci izkusili različne vplive in zato od vseh potegnili najboljše.

Imate balkansko srce in dušo – ljudje vedo, kako se zabavati in sprostiti. Ampak imate tudi nemško delovno etiko – veste, da morate dobro narediti stvari, če želite, da bi delale, in da napake nimajo smisla, saj moraš potem vse narediti znova. Skupno s sredozemskimi narodi pa imate lastnost, da ste “streetsmart”, torej pamet in bistrost, ki pa ne prihajata iz knjig. Slovenija ima pravo ravnotežje vsega, kar je po mojem mnenju zelo dobro.”

Glasbena ponudba v Sloveniji je presenetljivo dobra. Mikel Rojo, basist in občasni DJ, v Sloveniji ne pogreša ničesar, čeprav je navajen na madridsko sceno. V Sloveniji je cenejše najti prostor za vadbo, lažje je posneti skladbo, možno jo je celo slišati na radiu. To se v Španiji ne bi zgodilo, pravi, tu v Sloveniji pa je na radiu slišal pesem, ki so jo posneli s prejšnjim bandom Kansky (zdaj igra v skupini Release the Ectoplasm!). Tudi glasba, ki se vrti na radiu, je v Španiji zelo enolična.

Je pa v Sloveniji bolj kot v Španiji enolična izbira pijač – ponudba je tu omejena predvsem na pivo in vino, če želiš koktail, imaš zelo majhno izbiro. A edina stvar, ki jo zares pogreša, je španska hrana.

“Predvsem tista s severa Španije – to je najboljša hrana na svetu. O tem sploh ne bomo razpravljali, to je dejstvo!”


Drugi pogled

399 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Mikel Rojo, Španija

22.08.2017


Je siesta v Španiji pravilo ali mit? Kakšne podobnosti bi lahko našli med Španijo in Slovenijo, ali pa raje Jugoslavijo? Kaj je v očeh Španca posebnost Slovenije?

Pa začnimo od začetka. 35-letni Mikel Rojo, v Sloveniji živi 10 let. Selitev v domovino svoje izbranke (spoznal jo je na prostovoljskem delu v Keniji) zanj ni bila težka:

“V Sloveniji sem bil že prej, poznal sem nekaj ljudi, zato sem že imel dober občutek. Sicer je bil to kratek obisk, ampak kar sem videl, mi je bilo všeč, ljudje, ki sem jih poznal, so bili prijazni. Želel sem si priti še kdaj, pomislil sem celo, da bi bilo tu lepo živeti. Ko sem potem spoznal bodočo ženo, ni bilo težko sprejeti odločitve. Kakovost življenja tukaj je fantastočna, res je udobno, enostavno, le malo stresa. Ljubljana je prijetno mesto, kjer lahko uživaš, se družiš, hodiš na izlete … Jezik je seveda ovira, a sam sem tu že 10 let, pa mi nič ne manjka.”

Veseli ga, da greš lahko v Sloveniji po 8 urah službe domov, v Španiji namreč veliko njegovih prijateljev dela do 10. ure zvečer. Siesta je mit, pravi Mikel Rojo, saj Španci delajo cele dneve, popoldne pa zadremajo le poleti, ko je najbolj vroče, in še to le na dopustu. Telekomunikacijski inženir, ki preseneti z majhnim, prav nič pametnim telefonom (Pravi, da nam pametni telefoni vzamejo preveč čas.), priznava, da je bilo v Sloveniji vseeno težko najti zaposlitev:

“Skoraj vsi Španci, ki sem jih spoznal tu, so se morali vrniti v Španijo, ker v Sloveniji niso našli dobre službe. Problem nas vseh je seveda, da ne govorimo dobro slovensko. Na začetku se lahko preživljaš z učenjem španščine, ampak tako ne moreš živeti dolgo. Tudi sam se tako začel, zdaj pa delam za tehnološko podjetje v Sloveniji. Imel sem srečo. Ko sem se prijavil, sem namreč povedal, da ne govorim slovensko. Pa so rekli, da tako ali tako sodelujejo le v mednarodnih projektih in da če je moja angleščina dobra, ne bo težav.”

Ker je njegova mati Američanka in je v Španiji obiskoval zasebne mednarodne šole mu ta seveda ne dela težav. Tudi slovensko razume in govori, a po njegovem mnenju ne dovolj dobro. Najbrž se je že malo navzel slovenskega značaja, saj pravi, da smo močno specializirani. V Španiji ljudje počnejo veliko stvari, a nobene zelo dobro. Ko pa tu rečemo, da nekaj znamo, potem to res dobro obvladamo in smo na tem področju strokovnjaki.

“Slovenija je bila zmeraj majhna, vedno pod vplivom tujcev, zato je mogoče v vaši krvi, da mislite, da se morate potruditi dvakrat bolj kot drugi, da bi prišli do istega učinka. Zato ljudje tu dosežete več.”

Zgodovina in geostrateška pozicija slovenskih krajev sta vplivali tudi na prav posebno mešanico slovenskega karakterja. Čuti se namreč vpliv romanske, germanske in slovanske etnične oz. jezikovne evropske skupine.

Mislim, da je Slovenija edina država, ki uspešno združuje vse tri skupine. Nikjer na svetu ni takšne mešanice. Latinski vpliv prihaja z obale in iz Italije, germanski iz časa Avstro-Ogrske monarhije, Slovenija pa je po naravi slovanska, čeprav drugače kot vaše sosede na vzhodu. Tu je pravo ravnotežje vsega! Mogoče to izvira iz zgodovinskega občutka negotovosti in tega, da se je to območje moralo prilagajati kulturam in običajem tujcev. To je pomenilo tudi, da so Slovenci izkusili različne vplive in zato od vseh potegnili najboljše.

Imate balkansko srce in dušo – ljudje vedo, kako se zabavati in sprostiti. Ampak imate tudi nemško delovno etiko – veste, da morate dobro narediti stvari, če želite, da bi delale, in da napake nimajo smisla, saj moraš potem vse narediti znova. Skupno s sredozemskimi narodi pa imate lastnost, da ste “streetsmart”, torej pamet in bistrost, ki pa ne prihajata iz knjig. Slovenija ima pravo ravnotežje vsega, kar je po mojem mnenju zelo dobro.”

Glasbena ponudba v Sloveniji je presenetljivo dobra. Mikel Rojo, basist in občasni DJ, v Sloveniji ne pogreša ničesar, čeprav je navajen na madridsko sceno. V Sloveniji je cenejše najti prostor za vadbo, lažje je posneti skladbo, možno jo je celo slišati na radiu. To se v Španiji ne bi zgodilo, pravi, tu v Sloveniji pa je na radiu slišal pesem, ki so jo posneli s prejšnjim bandom Kansky (zdaj igra v skupini Release the Ectoplasm!). Tudi glasba, ki se vrti na radiu, je v Španiji zelo enolična.

Je pa v Sloveniji bolj kot v Španiji enolična izbira pijač – ponudba je tu omejena predvsem na pivo in vino, če želiš koktail, imaš zelo majhno izbiro. A edina stvar, ki jo zares pogreša, je španska hrana.

“Predvsem tista s severa Španije – to je najboljša hrana na svetu. O tem sploh ne bomo razpravljali, to je dejstvo!”


20.02.2018

Portugalka Jessica Martinez Lima

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.02.2018

Nicolas Warzagier, Francija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


06.02.2018

Hyewon Yang, Južna Koreja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


30.01.2018

Lise Pedersen Pavšič, Danska

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


23.01.2018

Adele Gray, Angležinja, rojena v Bahrajnu

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


16.01.2018

Armence Valery Arakelov

Prihaja iz Armenije, več kot 20 let je živel v Rusiji in ima tudi rusko državljanstvo. Njegovi naslednji postaji sta bila Češka in Ciper. Valery Arakelov sicer še vedno veliko potuje, a njegov dom je zadnja tri leta Slovenija. Leta 2013 je namreč kupil zdraviliški kompleks Rimskih term in sčasoma se je v našo deželo tudi preselil. Andreji Čokl je med drugim povedal, da se zdaj zbuja z najlepšim razgledom na svetu, nekoliko manj pa je navdušen nad našo davčno zakonodajo.


09.01.2018

Hrvat Dražen Stojanović

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


02.01.2018

Jarmila Melinec iz Češke

V Slovenijo je Jarmila Melinec prišla pred slabimi dvajsetimi leti – in to iz države, iz katere še nismo gostili sogovornika v torkovi oddaji Drugi pogled. Pa ni prišla od daleč – iz Češke, iz države, kjer so življenje, odnosi med ljudmi in razmerja med spoloma zelo podobni kot v Sloveniji. Vseeno to ne pomeni, da naše sogovornice v Sloveniji ni nič presenetilo. Da ne obstajajo razlike. Ali da ni bilo nikoli težko. Najtežje je bilo z zaposlitvijo in s pridobivanjem dokumentov ter dovoljenj za bivanje. Ko je namreč prišla v Slovenijo, tako naša država kot Češka še nista bili članici Evropske unije in so bili postopki “zateženi”, pravi veterinarka. Danes ne opravlja svojega poklica, temveč vodi podjetje, z družino pa živi na Gorenjskem. V Slovenijo jo je torej, tako kot mnoge druge, pripeljala ljubezen. Moža je spoznala na fakulteti v Brnu, kamor je za mesec dni prišel na prakso. Dovolj je bilo prvih 15 minut srečanja z njim, da se ji je življenje zasukalo v čisto drugo smer.


26.12.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.12.2017

Amerikanec v Naklem: Ernie Mendillo

V Drugem pogledu je gost Ernie Mendillo - Američan z italijansko-libanonskimi koreninami. V Slovenijo ga je pred dobrimi 20 leti zvabila ljubezen. Iz kozmopolitskega New Yorka je pristal na Gorenjskem in ob tem doživel kulturni šok. Danes iskreno pove, da je njegov dom Naklo. Je glasbenik in je pred petimi leti ustanovil skupino Help, tako imenovani »tribute band«, ki izredno uspešno – tako po odzivih občinstva kot tudi kritikov – v znak spoštovanja poustvarja glasbo Beatlov. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.


12.12.2017

Korab Jorgacieski, ZDA

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.12.2017

Ramon Turnes Perez, Španija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


28.11.2017

Theo Karoumenos iz Francije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


21.11.2017

Catherine Nakato iz Ugande

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


14.11.2017

Samuel Gustavsson, Švedska

Pripravlja: N. Petauer


07.11.2017

Hisham Hamad, Palestina

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


31.10.2017

Kevin Meyer iz Južne Afrike

Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.


24.10.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


17.10.2017

Nadira Karim, Trinidad in Tobago

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


10.10.2017

Widad Tamimi, Italijanka judovsko-palestinskih korenin

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 15 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov