Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben."
Japonski kuharski mojster Shin Sato, ki ima v prestolnici svojo restavracijo, prihaja iz kraja wasabija in zelenega čaja Shizuoka na otoku Honšu. Od Tokia je oddaljen uro vožnje z vlakom in tri ure z avtom. V Sloveniji bi to verjetno bilo ravno nasprotno. Z avtom hitreje kot z vlakom. To je le ena od očitnih razlik Slovenije z njegovo rodno državo.
“Če živiš v Tokiu, ima tehnologija nate velik vpliv. Hočeš biti na tekočem, vse poteka hitro. Kupuješ vedno nove stvari, nove računalniške igre, nov pralni stroj in tako naprej. V Sloveniji se na neki način izogibam visoki tehnologiji. To je zame zelo dobro. Za svojo restavracijo sem recimo sam naredil nekaj miz in dekoracij. S svojimi rokami. To je način uživanja v življenju, ki mi je bližje. S tem čutiš toplino posameznih materialov.”
V Evropo si je želel priti že kot otrok. Oče je takrat tri leta živel in delal v Franciji in je ob prihodu domov Shinu ter bratom pripovedoval o lepoti evropskih mest in kulturah ter o razlikah z Japonsko. To ga je zelo navdušilo.
“Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben. Navdušen sem nad ljudmi s Krasa in njihovimi nasadi vinske trte. Prijatelj me vsako jesen povabi na trgatev in to je zelo lepo. Takrat se res počutim povezanega z naravo.”
Pravi, da je biti japonski kuhar v Evropi izziv, ker ljudje tu neradi jedo surovo ribo. Vendar se tudi to spreminja. Tudi pri nas smo do novosti vse bolj odprti. Njegova zelo sprejeta specialiteta je tako zvezda japonske kuhinje – suši.
“Po drugi strani pa ustvarjam tudi fuzije jedi. Japonsko hrano rad kombiniram recimo s francosko in tudi slovensko. Tako sem enkrat že naredil slovenski suši. V rolico sem poleg riža dal tudi šparglje in pršut. Kraški suši. Suši s Krasa. Meni in tudi drugim je bil zelo všeč.”
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
"Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben."
Japonski kuharski mojster Shin Sato, ki ima v prestolnici svojo restavracijo, prihaja iz kraja wasabija in zelenega čaja Shizuoka na otoku Honšu. Od Tokia je oddaljen uro vožnje z vlakom in tri ure z avtom. V Sloveniji bi to verjetno bilo ravno nasprotno. Z avtom hitreje kot z vlakom. To je le ena od očitnih razlik Slovenije z njegovo rodno državo.
“Če živiš v Tokiu, ima tehnologija nate velik vpliv. Hočeš biti na tekočem, vse poteka hitro. Kupuješ vedno nove stvari, nove računalniške igre, nov pralni stroj in tako naprej. V Sloveniji se na neki način izogibam visoki tehnologiji. To je zame zelo dobro. Za svojo restavracijo sem recimo sam naredil nekaj miz in dekoracij. S svojimi rokami. To je način uživanja v življenju, ki mi je bližje. S tem čutiš toplino posameznih materialov.”
V Evropo si je želel priti že kot otrok. Oče je takrat tri leta živel in delal v Franciji in je ob prihodu domov Shinu ter bratom pripovedoval o lepoti evropskih mest in kulturah ter o razlikah z Japonsko. To ga je zelo navdušilo.
“Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben. Navdušen sem nad ljudmi s Krasa in njihovimi nasadi vinske trte. Prijatelj me vsako jesen povabi na trgatev in to je zelo lepo. Takrat se res počutim povezanega z naravo.”
Pravi, da je biti japonski kuhar v Evropi izziv, ker ljudje tu neradi jedo surovo ribo. Vendar se tudi to spreminja. Tudi pri nas smo do novosti vse bolj odprti. Njegova zelo sprejeta specialiteta je tako zvezda japonske kuhinje – suši.
“Po drugi strani pa ustvarjam tudi fuzije jedi. Japonsko hrano rad kombiniram recimo s francosko in tudi slovensko. Tako sem enkrat že naredil slovenski suši. V rolico sem poleg riža dal tudi šparglje in pršut. Kraški suši. Suši s Krasa. Meni in tudi drugim je bil zelo všeč.”
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Je oče petih otrok in zelo veren človek, dejaven tudi na dobrodelnem področju. Zase pravi, da ni le športnik, temveč tudi misijonar. Že veste, o kom govorimo? Kaj pa če vam izdamo še to, da prihaja iz Brazilije in je njegova najljubša barva vijolična? Zdaj najbrž ni več dvoma: gost tokratne oddaje Drugi pogled je Marcos Magno Morales Tavares, kapetan Nogometnega kluba Maribor, za mnoge pa prava legenda mariborskega nogometa.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Cristina Gabriela Pinto Droga Mazovec prihaja iz drugega največjega portugalskega mesta Porta in v Sloveniji živi od leta 2001. Je predsednica Društva slovensko-portugalskega prijateljstva, ki združuje okoli 40 Portugalcev. Kot pravi, se, zaradi majhnega števila Portugalcev, ki bivajo pri nas, vsi poznajo med seboj. Največ jih živi v Ljubljani, nekaj še v Mariboru in Ajdovščini, večina pa je v Slovenijo prišla oziroma tu ostala zaradi ljubezni. Ljubezen je nekoliko vplivala tudi na Gabrielino odločitev o selitvi v Slovenijo, a veliko pomembnejšo vlogo je imelo izobraževanje. Več boste izvedeli v naslednjih minutah v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Čeprav njegov priimek pomeni: tisti, ki se bori z levi, tokratni gost oddaje Drugi pogled ne prihaja iz države, kjer v naravi živijo levi. Prihaja iz dežele, kjer je glavna nevarnost človek – in njegovo orožje. Iz Sirije. 22-letni Rami Subaie je Sirec, a ima dvojno državljanstvo – tudi slovenskega. Dobil ga je zaradi očeta. Ta se je na študij odpravil v Italijo, a pristal v na fakulteti za farmacijo v Zagrebu. Tam je spoznal Ramijevo mamo, ki je iz Bosne na Hrvaško prišla delat. Skupaj sta se nato preselila v Rogaško Slatino. Po več letih dela je lahko zaprosil za takrat jugoslovansko državljanstvo, po odcepitvi pa avtomatično, ker je živel v Sloveniji, dobil slovensko. Tudi Rami ima tako dvojno državljanstvo. Da je, ko je bil star 17 let in je moral zapustiti Sirijo, prišel v Slovenijo, torej ni naključje.
Neveljaven email naslov