Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vedno je nekdo, ki pozna nekoga, ki pozna …
Sedem let že živi v Sloveniji, kot družinska zdravnica se na Direktoratu za dolgotrajno oskrbo ukvarja s kakovostjo življenja starejših v Sloveniji. Pogled, ki ga v naših Drugih pogledih še ni bilo. Ideja, da pod eno streho živi več generacij, se Isabelle Querrioux sicer ne zdi tako privlačna, predstavlja si, da gre za svojevrsten izziv. Se ji pa zdi lepo, da smo Slovenci navezani na dom in družino, predvsem pa, da čas dojemamo drugače kot Francozi.
“Seveda vsi rečemo, da nimamo časa. A v Sloveniji si, takole čez dan, znate vzeti čas vsaj za kavo. Ne čakate na konec tedna.”
Raje kava zunaj kot doma – dom je menda rezerviran res samo za družinske člane. Na tečaju slovenščine je spoznala tudi druge tujce, ki so bili tam samo zato, ker njihov partner – Slovenec – ni želel nikamor. To je celo šala, ki kroži med tujci: da Slovenca težko premakneš. Samo na dopust, poleti, za dva tedna na hrvaško obalo. Sicer pa imamo Slovenci radi svojo državo, predvsem se ji zdi zanimiva slovenska samozavest na delovnem mestu.
“Ne smeš reči, da nečesa ne znaš. To je slovenska slabost. Da težko priznate svoje šibkosti. Verjetno tudi zato, ker se vsi poznate, vse se ve in nič ni dovoljeno zaradi strahu pred posledicami. To je nam malo čudno. Mi (Francozi) smo navajeni na anonimnost.”
409 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Vedno je nekdo, ki pozna nekoga, ki pozna …
Sedem let že živi v Sloveniji, kot družinska zdravnica se na Direktoratu za dolgotrajno oskrbo ukvarja s kakovostjo življenja starejših v Sloveniji. Pogled, ki ga v naših Drugih pogledih še ni bilo. Ideja, da pod eno streho živi več generacij, se Isabelle Querrioux sicer ne zdi tako privlačna, predstavlja si, da gre za svojevrsten izziv. Se ji pa zdi lepo, da smo Slovenci navezani na dom in družino, predvsem pa, da čas dojemamo drugače kot Francozi.
“Seveda vsi rečemo, da nimamo časa. A v Sloveniji si, takole čez dan, znate vzeti čas vsaj za kavo. Ne čakate na konec tedna.”
Raje kava zunaj kot doma – dom je menda rezerviran res samo za družinske člane. Na tečaju slovenščine je spoznala tudi druge tujce, ki so bili tam samo zato, ker njihov partner – Slovenec – ni želel nikamor. To je celo šala, ki kroži med tujci: da Slovenca težko premakneš. Samo na dopust, poleti, za dva tedna na hrvaško obalo. Sicer pa imamo Slovenci radi svojo državo, predvsem se ji zdi zanimiva slovenska samozavest na delovnem mestu.
“Ne smeš reči, da nečesa ne znaš. To je slovenska slabost. Da težko priznate svoje šibkosti. Verjetno tudi zato, ker se vsi poznate, vse se ve in nič ni dovoljeno zaradi strahu pred posledicami. To je nam malo čudno. Mi (Francozi) smo navajeni na anonimnost.”
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov