Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec je lektor na Oddelku za romanski jezik in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je poliglot – govori špansko, nemško, angleško, francosko, italijansko, grško in slovensko. Slovenščino se je začel učiti že pred selitvijo k nam leta 2005, svoj prvi slovar je kupil v Nemčiji, kjer je živel prej. Na začetku ga je stalno nosil s seboj.
Slovenijo analizira Španec Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec
Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec je lektor na Oddelku za romanski jezik in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je poliglot – govori špansko, nemško, angleško, francosko, italijansko, grško in slovensko. Slovenščino se je začel učiti že pred selitvijo k nam leta 2005, svoj prvi slovar je kupil v Nemčiji, kjer je živel prej. Na začetku ga je stalno nosil s seboj.
“Slovar je že malo črn, umazan. Ga pa zdaj ne nosim več s seboj, ker sem bolj avtonomen, imam vse v glavi.”
Slovenščina je njegov prvi slovanski jezik, zato se mu je – razumljivo – zdela nekoliko težja kot drugi jeziki, ki jih govori. Se je pa pri nas naučil umetnosti molčanja.
“Pri pogovoru ljudje molčijo in ni problema, ne postane neprijetno, ko nekdo nima nič povedati. Drugje bi bilo to čudno. To se mi zdi zanimivo, sem si pa na začetku tišino razlagal, kot da imajo kaj proti meni. Potem pa sem se zavedel, da ljudje, če nimajo kaj pomembnega povedati, molčijo. To je ekonomski način, varčevanje z besedami in mi je všeč.
Alejandro Rodriguez Diaz Del Real Grbec je odraščal v južnošpanskem mestu Huelva, del študija in začetek svoje predavateljske kariere je preživel v Nemčiji, k nam je prišel leta 2005. Ko je bil prvič v Sloveniji – leta 1995 -, se mu je zdela zelo eksotična. Danes opaža, da je zelo podobna Nemčiji in v nekaterih segmentih tudi njegovi rodni Španiji. To pripisuje dejstvu, da smo vsi vključeni v Evropsko unijo, zaradi česar se živi podobno. Je pa pri nas vendarle odkril nekaj novih stvari, ki so mu prirasle k srcu. Zelo rad ima burjo, bučno olje in slovenske sladice. V Sloveniji pogreša večji izbor rib, nenavadno se mu zdi, da gredo slovenski študenti skoraj vsak konec tedna domov, pokritizira pa centralistično ureditev države.
409 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec je lektor na Oddelku za romanski jezik in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je poliglot – govori špansko, nemško, angleško, francosko, italijansko, grško in slovensko. Slovenščino se je začel učiti že pred selitvijo k nam leta 2005, svoj prvi slovar je kupil v Nemčiji, kjer je živel prej. Na začetku ga je stalno nosil s seboj.
Slovenijo analizira Španec Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec
Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec je lektor na Oddelku za romanski jezik in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je poliglot – govori špansko, nemško, angleško, francosko, italijansko, grško in slovensko. Slovenščino se je začel učiti že pred selitvijo k nam leta 2005, svoj prvi slovar je kupil v Nemčiji, kjer je živel prej. Na začetku ga je stalno nosil s seboj.
“Slovar je že malo črn, umazan. Ga pa zdaj ne nosim več s seboj, ker sem bolj avtonomen, imam vse v glavi.”
Slovenščina je njegov prvi slovanski jezik, zato se mu je – razumljivo – zdela nekoliko težja kot drugi jeziki, ki jih govori. Se je pa pri nas naučil umetnosti molčanja.
“Pri pogovoru ljudje molčijo in ni problema, ne postane neprijetno, ko nekdo nima nič povedati. Drugje bi bilo to čudno. To se mi zdi zanimivo, sem si pa na začetku tišino razlagal, kot da imajo kaj proti meni. Potem pa sem se zavedel, da ljudje, če nimajo kaj pomembnega povedati, molčijo. To je ekonomski način, varčevanje z besedami in mi je všeč.
Alejandro Rodriguez Diaz Del Real Grbec je odraščal v južnošpanskem mestu Huelva, del študija in začetek svoje predavateljske kariere je preživel v Nemčiji, k nam je prišel leta 2005. Ko je bil prvič v Sloveniji – leta 1995 -, se mu je zdela zelo eksotična. Danes opaža, da je zelo podobna Nemčiji in v nekaterih segmentih tudi njegovi rodni Španiji. To pripisuje dejstvu, da smo vsi vključeni v Evropsko unijo, zaradi česar se živi podobno. Je pa pri nas vendarle odkril nekaj novih stvari, ki so mu prirasle k srcu. Zelo rad ima burjo, bučno olje in slovenske sladice. V Sloveniji pogreša večji izbor rib, nenavadno se mu zdi, da gredo slovenski študenti skoraj vsak konec tedna domov, pokritizira pa centralistično ureditev države.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov