Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetki kriketa na Slovenskem segajo v Mežico
V Drugem pogledu gostimo najboljšega igralca kriketa v Sloveniji, Pakistanca. Ayyaz Ahmed Qureshi – Azi je tudi kapetan ljubljanskega kriket kluba in pravi, da številni menijo, da je kriket pri nas nov in zelo redko igran šport. Vendar to ni povsem res. Prvi Slovenci so kriket zaigrali in to dokumentirali leta 1974 v Mežici.
“Zgodovina kriketa v Sloveniji sega v Mežico, v sedemdeseta leta. Tam je možakar, ki se je vrnil iz Velike Britanije ter se tam navdušil nad to moštveno igro, mladini predstavil kriket. Lahko ga igraš z desno ali levo roko, on se je naučil igrati z levo in potem je tako naučil tudi vse na Koroškem. Čeprav so bili desničarji.”
V Sloveniji je med 80 in 90 igralci kriketa in vse večja promocija omenjenega športa na šolah. Morda pa bomo kriket z leti Slovenci ponotranjili. Kot je obvezno jutranjo kavo ali pa točnost po osmih letih življenja pri nas ponotranjil Azi.
“Postal sem bolj točen, ne zamujam. To je dobra navada. Sem opazil, da tudi če se slučajno zgodi, da kdo zamuja, pokliče in sporoči, da bo zamudil 15 minut. Ne pa da čakaš eno uro.”
Točnost je dobra lastnost, tudi kar zadeva plačevanje parkirnine. Drugače se hitro lahko zgodi, da končaš na “najbolj ažurni spletni strani v Sloveniji”.
“To je tista, na kateri preveriš, ali je tvoj avto morda odpeljala mestna redarska služba.”
Se mu je že zgodilo.
409 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Začetki kriketa na Slovenskem segajo v Mežico
V Drugem pogledu gostimo najboljšega igralca kriketa v Sloveniji, Pakistanca. Ayyaz Ahmed Qureshi – Azi je tudi kapetan ljubljanskega kriket kluba in pravi, da številni menijo, da je kriket pri nas nov in zelo redko igran šport. Vendar to ni povsem res. Prvi Slovenci so kriket zaigrali in to dokumentirali leta 1974 v Mežici.
“Zgodovina kriketa v Sloveniji sega v Mežico, v sedemdeseta leta. Tam je možakar, ki se je vrnil iz Velike Britanije ter se tam navdušil nad to moštveno igro, mladini predstavil kriket. Lahko ga igraš z desno ali levo roko, on se je naučil igrati z levo in potem je tako naučil tudi vse na Koroškem. Čeprav so bili desničarji.”
V Sloveniji je med 80 in 90 igralci kriketa in vse večja promocija omenjenega športa na šolah. Morda pa bomo kriket z leti Slovenci ponotranjili. Kot je obvezno jutranjo kavo ali pa točnost po osmih letih življenja pri nas ponotranjil Azi.
“Postal sem bolj točen, ne zamujam. To je dobra navada. Sem opazil, da tudi če se slučajno zgodi, da kdo zamuja, pokliče in sporoči, da bo zamudil 15 minut. Ne pa da čakaš eno uro.”
Točnost je dobra lastnost, tudi kar zadeva plačevanje parkirnine. Drugače se hitro lahko zgodi, da končaš na “najbolj ažurni spletni strani v Sloveniji”.
“To je tista, na kateri preveriš, ali je tvoj avto morda odpeljala mestna redarska služba.”
Se mu je že zgodilo.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov