Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko velik del sveta spremlja svetovno prvenstvo v nogometu, kjer za favorita veljajo Brazilci, smo mi našli Brazilca, ki nogometa nima za najbolj pomembno postransko stvar na svetu. Takih je sicer verjetno še nekaj, ampak ta živi v Sloveniji. Po nekaj letih življenja v Franciji, kamor sta uvažala kavo s svoje plantaže v Braziliji, se je Jaime Talbot z ženo Binho pred dobrim letom in pol preselil v Goriška Brda. V Kozani sta kupila hotel z enim najlepših razgledov na to slovensko pokrajino, njuno teraso pa že krasita tudi dva glinena lonca s sadikami kave. Obiskala ju je Andreja Čokl.
Brazilec Jaime Talbot je v Brdih začel navijati za slovenske orle in prenehal kaditi
Velik del sveta zdaj spremlja svetovno prvenstvo v nogometu, na katerem za favorita veljajo Brazilci, smo mi našli Brazilca, ki nogometa nima za najbolj pomembno postransko stvar na svetu. Takih je sicer verjetno še nekaj, ampak ta živi v Sloveniji. Po nekaj letih življenja v Franciji, kamor je Jaime Talbot z ženo Binho uvažal kavo s svoje plantaže v Braziliji, sta se pred dobrim letom in pol preselila v Goriška brda. V Kozani sta kupila hotel z enim najlepših razgledov na to slovensko pokrajino, njuno teraso pa že krasita tudi dva glinena lonca s sadikami kave.
Jaime upa, da bo lahko nekoč svojo kavo uvažal tudi v Slovenijo, saj je opazil, da smo Slovenci tako kot Brazilci veliki ljubitelji te črne tekočine. Sam pa je postal velik ljubitelj slovenskih vin in hrane.
“Verjetno sem najbolj srečen človek na svetu, živim zraven dvanajstih najboljših vinarjev na planetu. Ti ljudje pridelujejo neverjetna – res neverjetna! – vina in počasi že postajam preveč vnet občudovalec teh. In slovenska hrana je preprosto fantastična. Če me želiš osrečiti, tudi ob štirih zjutraj, prinesi dve steklenici vina in joto, pa bom srečen!”
Glavni posel je za zakonca Talbot tu postalo vodenje hotela, veliko dela pa imata tudi z odkrivanjem skritih kotičkov Slovenije, v enem letu sta prevozila več kot 9000 kilometrov po naši deželi. Navdušujejo ju raznovrstnost tako pokrajine kot ljudi in predvsem številnih narečij. Jaimejeva velika želja je, da bi se čim prej naučil govoriti slovensko, kar je sicer velik izziv. Tako kot so pravi izziv za Brazilca nekatere slovenske šege in navade.
“Pred kratkim sva se tu poročila in … Ugrabitev neveste – to je zelo čudna šega! K sreči sem moral odgovoriti le na tri vprašanja in mi jo je uspelo dobiti nazaj, ampak to je res čudno in to bi morali izvoziti!”
Izvozili bi lahko tudi naš življenjski slog, pravi Jaime, saj živimo zelo zdravo in se ukvarjamo s športom. Tu je celo prenehal kaditi in se namesto nad nogometom začel navduševati nad zimskimi športi.
“Ljubim smučarske skoke! Osupljivi so, ti fantje so nori! Komaj čakam zimo, ogledal si jih bom, si kupil zeleno jakno …”
404 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Medtem ko velik del sveta spremlja svetovno prvenstvo v nogometu, kjer za favorita veljajo Brazilci, smo mi našli Brazilca, ki nogometa nima za najbolj pomembno postransko stvar na svetu. Takih je sicer verjetno še nekaj, ampak ta živi v Sloveniji. Po nekaj letih življenja v Franciji, kamor sta uvažala kavo s svoje plantaže v Braziliji, se je Jaime Talbot z ženo Binho pred dobrim letom in pol preselil v Goriška Brda. V Kozani sta kupila hotel z enim najlepših razgledov na to slovensko pokrajino, njuno teraso pa že krasita tudi dva glinena lonca s sadikami kave. Obiskala ju je Andreja Čokl.
Brazilec Jaime Talbot je v Brdih začel navijati za slovenske orle in prenehal kaditi
Velik del sveta zdaj spremlja svetovno prvenstvo v nogometu, na katerem za favorita veljajo Brazilci, smo mi našli Brazilca, ki nogometa nima za najbolj pomembno postransko stvar na svetu. Takih je sicer verjetno še nekaj, ampak ta živi v Sloveniji. Po nekaj letih življenja v Franciji, kamor je Jaime Talbot z ženo Binho uvažal kavo s svoje plantaže v Braziliji, sta se pred dobrim letom in pol preselila v Goriška brda. V Kozani sta kupila hotel z enim najlepših razgledov na to slovensko pokrajino, njuno teraso pa že krasita tudi dva glinena lonca s sadikami kave.
Jaime upa, da bo lahko nekoč svojo kavo uvažal tudi v Slovenijo, saj je opazil, da smo Slovenci tako kot Brazilci veliki ljubitelji te črne tekočine. Sam pa je postal velik ljubitelj slovenskih vin in hrane.
“Verjetno sem najbolj srečen človek na svetu, živim zraven dvanajstih najboljših vinarjev na planetu. Ti ljudje pridelujejo neverjetna – res neverjetna! – vina in počasi že postajam preveč vnet občudovalec teh. In slovenska hrana je preprosto fantastična. Če me želiš osrečiti, tudi ob štirih zjutraj, prinesi dve steklenici vina in joto, pa bom srečen!”
Glavni posel je za zakonca Talbot tu postalo vodenje hotela, veliko dela pa imata tudi z odkrivanjem skritih kotičkov Slovenije, v enem letu sta prevozila več kot 9000 kilometrov po naši deželi. Navdušujejo ju raznovrstnost tako pokrajine kot ljudi in predvsem številnih narečij. Jaimejeva velika želja je, da bi se čim prej naučil govoriti slovensko, kar je sicer velik izziv. Tako kot so pravi izziv za Brazilca nekatere slovenske šege in navade.
“Pred kratkim sva se tu poročila in … Ugrabitev neveste – to je zelo čudna šega! K sreči sem moral odgovoriti le na tri vprašanja in mi jo je uspelo dobiti nazaj, ampak to je res čudno in to bi morali izvoziti!”
Izvozili bi lahko tudi naš življenjski slog, pravi Jaime, saj živimo zelo zdravo in se ukvarjamo s športom. Tu je celo prenehal kaditi in se namesto nad nogometom začel navduševati nad zimskimi športi.
“Ljubim smučarske skoke! Osupljivi so, ti fantje so nori! Komaj čakam zimo, ogledal si jih bom, si kupil zeleno jakno …”
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.
Neveljaven email naslov