Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Wolfgang Zeike: "Glejte bolj pozitivno na svojo deželo in jo bolj cenite"
Deset let je živel v Berlinu, ko ga je podjetje, pri katerem je delal, poslalo v Slovenijo. Ko mu je potekla pogodba tu in bi moral oditi naprej, v drugo državo, pa je bil že zaljubljen. Zaljubljen v našo deželo, pokrajino, ljudi, našo kulturo, navade in običaje. Wolfgang Zeike je Nemec, ki se v Sloveniji počuti kot doma. Še več, zanj je Slovenija pravi raj na Zemlji. Od nekdaj so ga zanimale nove stvari, rad ima nove priložnosti, izzive in prav zato se je odločil, da pride v Slovenijo. Slovenska mentaliteta je dosti bližja nemški, kot si mislimo. Mešanica nemške resnosti in zadržanosti ter balkanske odprtosti pri ljudeh odpira nove poglede na svet in življenje.
Vse resne stvari jemljete resno, a vedno najdete čas za sprostitev, zabavo, lepe stvari. Znate uživati v naravi, vzamete si čas zase in to je nekaj, kar bi se Nemci vsekakor lahko naučili od vas Slovencev. Tudi vaša družba je dosti bolj usmerjena v družino od naše – v Nemčiji je ta struktura družine kar nekako porušena, ker se vsi veliko selimo, veliko tudi potujemo, razdalje so dosti večje. V primerjavi z vami si danes za nedeljsko kosilo tudi redko vzamemo čas, kot smo si ga včasih.
V času, odkar spoznava Slovenijo, je Wolfgang Zeike dobro spoznal tudi našo kulinariko. Gibanica, jota, potica in poimenovanja za drugo hrano mu gredo dobro z jezika, a mu slovenščina vseeno še vedno povzroča nemalo preglavic. Razlog za ne ravno odlično znanje jezika je tudi ta, da se Slovenci žal velikokrat po njegovih izkušnjah prilagodimo drugim in raje, namesto da bi govorili slovensko in slovenščino učili tudi druge, preklopimo v angleščino, nemščino ali kateri drug tuji jezik.
To je največja težava, da tukaj pri vas nisi ravno prisiljen govoriti slovensko. Takoj, ko se začneš truditi s slovenščino, Slovenci z željo, da bi priskočili na pomoč, začnejo odgovarjati v angleščini ali nemščini, kar celotno komunikacijo takoj postavi v tuji jezik. Po eni strani je to v Sloveniji prednost, ker se lahko le z znanjem tujega jezika povsod znajdeš, po drugi strani pa je to slabost, ko se želiš jezika prav naučiti.
Slovenija je njegov dom in želi si, da tako tudi ostane, Slovencem pa sporoča, naj o Sloveniji razmišljajo bolj pozitivno, naj bolj cenijo tisto, kar imajo, in so malo manj mačehovski do svoje čudovite dežele.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Wolfgang Zeike: "Glejte bolj pozitivno na svojo deželo in jo bolj cenite"
Deset let je živel v Berlinu, ko ga je podjetje, pri katerem je delal, poslalo v Slovenijo. Ko mu je potekla pogodba tu in bi moral oditi naprej, v drugo državo, pa je bil že zaljubljen. Zaljubljen v našo deželo, pokrajino, ljudi, našo kulturo, navade in običaje. Wolfgang Zeike je Nemec, ki se v Sloveniji počuti kot doma. Še več, zanj je Slovenija pravi raj na Zemlji. Od nekdaj so ga zanimale nove stvari, rad ima nove priložnosti, izzive in prav zato se je odločil, da pride v Slovenijo. Slovenska mentaliteta je dosti bližja nemški, kot si mislimo. Mešanica nemške resnosti in zadržanosti ter balkanske odprtosti pri ljudeh odpira nove poglede na svet in življenje.
Vse resne stvari jemljete resno, a vedno najdete čas za sprostitev, zabavo, lepe stvari. Znate uživati v naravi, vzamete si čas zase in to je nekaj, kar bi se Nemci vsekakor lahko naučili od vas Slovencev. Tudi vaša družba je dosti bolj usmerjena v družino od naše – v Nemčiji je ta struktura družine kar nekako porušena, ker se vsi veliko selimo, veliko tudi potujemo, razdalje so dosti večje. V primerjavi z vami si danes za nedeljsko kosilo tudi redko vzamemo čas, kot smo si ga včasih.
V času, odkar spoznava Slovenijo, je Wolfgang Zeike dobro spoznal tudi našo kulinariko. Gibanica, jota, potica in poimenovanja za drugo hrano mu gredo dobro z jezika, a mu slovenščina vseeno še vedno povzroča nemalo preglavic. Razlog za ne ravno odlično znanje jezika je tudi ta, da se Slovenci žal velikokrat po njegovih izkušnjah prilagodimo drugim in raje, namesto da bi govorili slovensko in slovenščino učili tudi druge, preklopimo v angleščino, nemščino ali kateri drug tuji jezik.
To je največja težava, da tukaj pri vas nisi ravno prisiljen govoriti slovensko. Takoj, ko se začneš truditi s slovenščino, Slovenci z željo, da bi priskočili na pomoč, začnejo odgovarjati v angleščini ali nemščini, kar celotno komunikacijo takoj postavi v tuji jezik. Po eni strani je to v Sloveniji prednost, ker se lahko le z znanjem tujega jezika povsod znajdeš, po drugi strani pa je to slabost, ko se želiš jezika prav naučiti.
Slovenija je njegov dom in želi si, da tako tudi ostane, Slovencem pa sporoča, naj o Sloveniji razmišljajo bolj pozitivno, naj bolj cenijo tisto, kar imajo, in so malo manj mačehovski do svoje čudovite dežele.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Inženir, ki sam zase pravi, da prihaja iz Sovjetske zveze, je navdušen nad slovensko hrano in vodo
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov