Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
Francoz Simon Herem največjo razliko med Slovenijo in Francijo vidi v humorju, odpiralnih časih in izražanju nestrinjanja s politiko
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
“Ko v Franciji kaj ne gre v pravo smer, gremo na ulice in izrazimo svoje nestrinjanje … Tu sem v vsem tem času doživel le eno stavko. To je zelo presenetljivo, saj se pri nas stavke odvijajo vsaka dva meseca ali kaj takega. To je dobro z vidika socialnih pravic, ne pa, ko vsa država obstane, ti pa moraš na delo. Zadnji primer je povišanje cen nafte in bencina, ki je na ulice pripeljalo veliko protestnikov, ki se ne strinjajo s potezami vlade. Prepričan sem, da če bi se to prihodnji teden zgodilo v Sloveniji, nihče ne bi rekel ničesar. To je ena izmed kulturnih in zgodovinskih razlik med nami – mi radi izrazimo svoje nestrinjanje. Pri nas se je zgodila revolucija, mogoče ta naša lastnost izvira iz tega.”
Kulturnih razlik je seveda še več, od priprave hrane, zelo drugačnega jezika, na katerega se je zelo težko navadil, do humorja. Še vedno se ni navadil na to, da se Slovenci ne pozdravljamo – vsaj ne toliko kot v Franciji, kjer na primer ob vstopu na avtobus vsak pozdravi voznika. A Slovenija ima tudi svoje prednosti, pravi 37-letni Francoz. Zelo mu je všeč Ljubljana, ki je ravno prav velika, da ima kar nekaj ponudbe, vseeno pa tudi dobre povezave in možnosti za kolesarjenje. Prav tako mu je všeč naša fleksibilnost.
“Delovno okolje je v Sloveniji veliko boljše in bolj fleksibilno. Če moraš na primer urediti papirje ali imaš kakšno obveznost, se lahko dogovoriš, da skočiš ven in potem ostaneš nekoliko dalj časa v službi.”
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
Francoz Simon Herem največjo razliko med Slovenijo in Francijo vidi v humorju, odpiralnih časih in izražanju nestrinjanja s politiko
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
“Ko v Franciji kaj ne gre v pravo smer, gremo na ulice in izrazimo svoje nestrinjanje … Tu sem v vsem tem času doživel le eno stavko. To je zelo presenetljivo, saj se pri nas stavke odvijajo vsaka dva meseca ali kaj takega. To je dobro z vidika socialnih pravic, ne pa, ko vsa država obstane, ti pa moraš na delo. Zadnji primer je povišanje cen nafte in bencina, ki je na ulice pripeljalo veliko protestnikov, ki se ne strinjajo s potezami vlade. Prepričan sem, da če bi se to prihodnji teden zgodilo v Sloveniji, nihče ne bi rekel ničesar. To je ena izmed kulturnih in zgodovinskih razlik med nami – mi radi izrazimo svoje nestrinjanje. Pri nas se je zgodila revolucija, mogoče ta naša lastnost izvira iz tega.”
Kulturnih razlik je seveda še več, od priprave hrane, zelo drugačnega jezika, na katerega se je zelo težko navadil, do humorja. Še vedno se ni navadil na to, da se Slovenci ne pozdravljamo – vsaj ne toliko kot v Franciji, kjer na primer ob vstopu na avtobus vsak pozdravi voznika. A Slovenija ima tudi svoje prednosti, pravi 37-letni Francoz. Zelo mu je všeč Ljubljana, ki je ravno prav velika, da ima kar nekaj ponudbe, vseeno pa tudi dobre povezave in možnosti za kolesarjenje. Prav tako mu je všeč naša fleksibilnost.
“Delovno okolje je v Sloveniji veliko boljše in bolj fleksibilno. Če moraš na primer urediti papirje ali imaš kakšno obveznost, se lahko dogovoriš, da skočiš ven in potem ostaneš nekoliko dalj časa v službi.”
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov