Ste vedeli, kdaj se je šopsko solato? Pa kdo so kukeri? Kdo odganja hudiča? In da cirilica ni prišla iz Rusije? Prisluhnite. Sabrina Mulec je v goste povabila 30-letno Viktoriyo Vasílevo, ki je v Slovenijo prišla pred dobrimi tremi leti iz Bolgarije, iz mesta Ruse. Prišla je na študentsko izmenjavo v sklopu programa Erasmus in si znanj iz turizma nabirala v Portorožu, ostala pa je … zaradi ljubezni. In danes ji gresta tudi že dvojina in pivško narečje.

Viktoriya Vasíleva iz Bolgarije

Ste vedeli, kdaj se je šopsko solato? Pa kdo so kukeri? Kdo odganja hudiča? In da cirilica ni prišla iz Rusije? Prisluhnite. Sabrina Mulec je v goste povabila 30-letno Viktoriyo Vasílevo, ki je v Slovenijo prišla pred dobrimi tremi leti iz Bolgarije, iz mesta Ruse. Prišla je na študentsko izmenjavo v sklopu programa Erasmus in si znanj iz turizma nabirala v Portorožu, ostala pa je … zaradi ljubezni. In danes ji gresta tudi že dvojina in pivško narečje.

Viki s partnerjem že dve leti živi v Pivki, kjer imata kavarno. V Bolgariji, pravi, ne pijejo kapučina, ampak turško kavo, ki ji rečejo “džozve”. Imajo burek, ki pa ni burek, ampak banjica, ne poznajo pa golaža.

“Bolgarska navada je, da jemo šopsko solato dve uri pred večerjo. Z majhnim kozarčkom rakije.”

Slovenska narava je čudovita. Ampak čudovita je tudi bolgarska. Viki rada išče skupne lastnosti Slovenije in svoje domovine. Najvišji bolgarski vrh Musala je za 61 metrov višji od Triglava, gora Rila pa ima ravno tako kot Triglav, sedem jezer. In ravno zaradi teh podobnosti se v Sloveniji počuti, kot bi bila doma. Ampak domotožje pa vseeno ostane.

“Na Triglavu še nisem bila, sem pa bila petkrat na Sveti Trojici, enkrat na Snežniku in štirikrat na Slavniku. In enkrat skoraj na Osojnici. Ampak nismo prišli do vrha. Tudi na Nanosu sem bila.”

Najtežje se je bilo naučiti govoriti “po domače”. Pivškega dialekta. Besed, ki niso slovanske in so prišle iz Italije in Avstrije. Težave ji, na primer, dela “fajercajh”. Težke so ji tudi besede s črko j – na primer rogljiček.

“Ravno prejšnji teden so me pohvalili, da sem se dobro naučila govoriti po pivško. Pogosto pa me vprašajo, če sem s Štajerske, ker govorim bolj trdo. Pa jim povem, da sem še od malce dlje. Ne rečem Vuoda, ampak vóda. Če pri nas govoriš mehko, to ni lepo, zato bom raje govorila trše.”

Presenečeno je ugotovila, da imamo tudi v Sloveniji kutente. Oni imajo kukerje, ki so jim na moč podobni in odganjajo zimo, zle duhove, bolezni in hudiča.