Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Denise Rejec del leta preživi na domači Malti, del v Sloveniji
Leto 2002 se je pisalo, ko je Denise Rejec prvič prišla v Slovenijo. Oziroma bolje rečeno – našo državo je le prečkala na vlaku iz Trsta na Hrvaško. Ob opazovanju lepot skozi okno vlaka si je rekla, da mora Slovenijo enkrat tudi obiskati. A naneslo je, da k nam naslednjič ni prišla kot turistka, temveč zaradi moža Slovenca. Zdaj tako izmenično živi na rodni Malti in v Dobrovi.
Samostojna publicistka je kulinarična navdušenka. Svoja spoznanja in srečanja s slovensko hrano opisuje na blogu Wine Dine Slovenia. Z nami pa je delila spomin na eno od prvih srečanj s slovensko kulinariko:
“Prvo, na kar pomislim, če govorimo o slovenski hrani, je kranjska klobasa. Najdeš jo lahko povsod. Je zelo popularen obrok. Tudi moji starši jo radi jedo za malico. Ko me je mož prvič obiskal na Malti, je s seboj prinesel kranjsko klobaso. Vprašala sem ga, kaj je to. A ta dimljen okus mi je bil takoj všeč. Prinesel je tudi kostanj, a do takrat, ko je prispel do mene, so ga že napadli črvi.”
Ob vprašanju, ali je boljše slovensko ali malteško vino, se Denise diplomatsko izogne neposrednemu odgovoru. Doda pa, da si ni mislila, da Slovenci popijemo tako veliko alkohola:
“Prej Slovenije nikoli nisem dojemala kot države, kjer se popije veliko alkohola. To asociacijo sem imela, če je kdo omenil Rusijo ali Poljsko. A Slovenci izkoristijo vsako priložnost, da kaj popijejo. Če imaš delavce v hiši, če so obiski. Vedno najprej pijača. Na Malti je pijača druga, prva je hrana.”
Vseprisotnost alkohola je ena od stvari, ki jo je pri nas šokirala. Na seznam neprijetnih presenečenj dodaja tudi koledarje z razgaljenimi ženskami:
“Malta je bila dolgo pod močnim vplivom Cerkve, kar je vplivalo na to, da smo bolj konservativni. V taki družbi sem odrasla. Bilo bi res nenavadno iti na obisk k nekomu in tam videti ta razgaljene koledarje, če ne gre ravno na primer za kakšnega najstnika. Zelo nenavadno mi je bilo to videti v delavnici pri moževi babici. Ti koledarji so v Sloveniji povsod, celo v nekaterih restavracijah.”
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Denise Rejec del leta preživi na domači Malti, del v Sloveniji
Leto 2002 se je pisalo, ko je Denise Rejec prvič prišla v Slovenijo. Oziroma bolje rečeno – našo državo je le prečkala na vlaku iz Trsta na Hrvaško. Ob opazovanju lepot skozi okno vlaka si je rekla, da mora Slovenijo enkrat tudi obiskati. A naneslo je, da k nam naslednjič ni prišla kot turistka, temveč zaradi moža Slovenca. Zdaj tako izmenično živi na rodni Malti in v Dobrovi.
Samostojna publicistka je kulinarična navdušenka. Svoja spoznanja in srečanja s slovensko hrano opisuje na blogu Wine Dine Slovenia. Z nami pa je delila spomin na eno od prvih srečanj s slovensko kulinariko:
“Prvo, na kar pomislim, če govorimo o slovenski hrani, je kranjska klobasa. Najdeš jo lahko povsod. Je zelo popularen obrok. Tudi moji starši jo radi jedo za malico. Ko me je mož prvič obiskal na Malti, je s seboj prinesel kranjsko klobaso. Vprašala sem ga, kaj je to. A ta dimljen okus mi je bil takoj všeč. Prinesel je tudi kostanj, a do takrat, ko je prispel do mene, so ga že napadli črvi.”
Ob vprašanju, ali je boljše slovensko ali malteško vino, se Denise diplomatsko izogne neposrednemu odgovoru. Doda pa, da si ni mislila, da Slovenci popijemo tako veliko alkohola:
“Prej Slovenije nikoli nisem dojemala kot države, kjer se popije veliko alkohola. To asociacijo sem imela, če je kdo omenil Rusijo ali Poljsko. A Slovenci izkoristijo vsako priložnost, da kaj popijejo. Če imaš delavce v hiši, če so obiski. Vedno najprej pijača. Na Malti je pijača druga, prva je hrana.”
Vseprisotnost alkohola je ena od stvari, ki jo je pri nas šokirala. Na seznam neprijetnih presenečenj dodaja tudi koledarje z razgaljenimi ženskami:
“Malta je bila dolgo pod močnim vplivom Cerkve, kar je vplivalo na to, da smo bolj konservativni. V taki družbi sem odrasla. Bilo bi res nenavadno iti na obisk k nekomu in tam videti ta razgaljene koledarje, če ne gre ravno na primer za kakšnega najstnika. Zelo nenavadno mi je bilo to videti v delavnici pri moževi babici. Ti koledarji so v Sloveniji povsod, celo v nekaterih restavracijah.”
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov