Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Raya Mammadova, Azerbajdžan

07.01.2020

Azerbajdžanci in Slovenci drug za drugega tako rekoč ne obstajamo, pravi Raya Mammadova, ki mora v svoji domovini skoraj vedno pojasnjevati, kam v Evropo se je odpravila na magistrski študij. Podobna naloga je pred njo pogosto tudi, ko jo v Sloveniji vprašamo, od kod prihaja. Na seznamu pogostih vprašanj pa je tudi tisto, ali imajo moški v njeni domovini lahko več žena. Nanj jasno odgovori z »ne«. Podrobneje o razlikah med državama v nadaljevanju, ko boste slišali tudi, zakaj ne gresta skupaj kajenje in obiskovanje fitnesa. Z Rayo Mammadovo, ki ima mimogrede drugi najpogostejši priimek v Azerbajdžanu, se je pogovarjala Andreja Gradišar.

Raya Mammadova iz Azerbajdžana v Ljubljani končuje magistrski študij

Azerbajdžanci in Slovenci drug za drugega tako rekoč ne obstajamo, pravi Raya Mammadova, ki mora v svoji domovini skoraj vedno pojasnjevati, kam v Evropo se je odpravila na magistrski študij. Podobna naloga je pred njo pogosto tudi, ko jo v Sloveniji vprašamo, od kod prihaja. Azerbajdžanka v Ljubljani živi približno leto in pol. Univerzo v Ljubljani je izbrala zaradi razmerja med ceno in kakovostjo:

Ko sem se odločala o magistrskem študiju, sem v spletnem iskalniku poiskala najboljše šole in med njimi je bila tudi ljubljanska Ekonomska fakulteta, ki je ena najboljših na svetu. Program, ki sem ga izbrala, tudi ni tako zelo drag. Stvar je namreč v tem, da so običajno programi, ki so zelo visoko na lestvici, izjemno dragi. Ampak tukaj je bilo razmerje med kakovostjo in ceno več kot odlično. Po spletu sem pobrskala tudi, kakšna je država. Kar sem videla, mi je bilo všeč, in zato sem prišla sem.”

Narava in zelenje sta tisto, kar jo je najbolj prepričalo. Zelo všeč ji je tudi lega Slovenije v središču Evrope ter sistem študentskih bonov, zaradi česar ima nižje življenjske stroške. Si pa želi, da bi bile trgovine in restavracije odprte dalj časa oz. tudi med prazniki in ob koncih tedna:

“To ni tako zelo negativno, a zna biti stresno, ker moraš misliti na to, da moraš že prej opraviti nakupe, da je hrana na zalogi. Če to veš, sicer gre, a lani, ko sem prišla sem, sta bila nedolgo zatem dan reformacije in dan spomina na mrtve. Doma nisem imela nobene hrane in vse je bilo zaprto, zato sem bila precej zafrustrirana. Če to znova primerjam z Bakujem, gre za pravi kontrast. Tam je običajno, da gredo ljudje ob praznikih jest v restavracije ali pa, da veliko nakupujejo.”

Javni prevoz v Sloveniji bi bil lahko boljši, nadaljuje sogovornica, ki pa jo navdušuje dobro razvejana kolesarska mreža v Ljubljani. Opaža, da smo Slovenci precej športen narod, le nekaj ji ni popolnoma “jasno”:

“Včasih vidim človeka, ki pride iz fitnesa in zraven kadi. To mi ne gre skupaj. Ali si kadilec ali pa živiš zdravo. To sta dve različni kategoriji. Tu pa si lahko zelo dejaven, ješ zdravo, a hkrati kadiš in piješ.”

Raya Mammadova končuje magistrski študij ekonomije, hkrati pa išče službo, saj bi rada ostala v Sloveniji.


Drugi pogled

405 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Raya Mammadova, Azerbajdžan

07.01.2020

Azerbajdžanci in Slovenci drug za drugega tako rekoč ne obstajamo, pravi Raya Mammadova, ki mora v svoji domovini skoraj vedno pojasnjevati, kam v Evropo se je odpravila na magistrski študij. Podobna naloga je pred njo pogosto tudi, ko jo v Sloveniji vprašamo, od kod prihaja. Na seznamu pogostih vprašanj pa je tudi tisto, ali imajo moški v njeni domovini lahko več žena. Nanj jasno odgovori z »ne«. Podrobneje o razlikah med državama v nadaljevanju, ko boste slišali tudi, zakaj ne gresta skupaj kajenje in obiskovanje fitnesa. Z Rayo Mammadovo, ki ima mimogrede drugi najpogostejši priimek v Azerbajdžanu, se je pogovarjala Andreja Gradišar.

Raya Mammadova iz Azerbajdžana v Ljubljani končuje magistrski študij

Azerbajdžanci in Slovenci drug za drugega tako rekoč ne obstajamo, pravi Raya Mammadova, ki mora v svoji domovini skoraj vedno pojasnjevati, kam v Evropo se je odpravila na magistrski študij. Podobna naloga je pred njo pogosto tudi, ko jo v Sloveniji vprašamo, od kod prihaja. Azerbajdžanka v Ljubljani živi približno leto in pol. Univerzo v Ljubljani je izbrala zaradi razmerja med ceno in kakovostjo:

Ko sem se odločala o magistrskem študiju, sem v spletnem iskalniku poiskala najboljše šole in med njimi je bila tudi ljubljanska Ekonomska fakulteta, ki je ena najboljših na svetu. Program, ki sem ga izbrala, tudi ni tako zelo drag. Stvar je namreč v tem, da so običajno programi, ki so zelo visoko na lestvici, izjemno dragi. Ampak tukaj je bilo razmerje med kakovostjo in ceno več kot odlično. Po spletu sem pobrskala tudi, kakšna je država. Kar sem videla, mi je bilo všeč, in zato sem prišla sem.”

Narava in zelenje sta tisto, kar jo je najbolj prepričalo. Zelo všeč ji je tudi lega Slovenije v središču Evrope ter sistem študentskih bonov, zaradi česar ima nižje življenjske stroške. Si pa želi, da bi bile trgovine in restavracije odprte dalj časa oz. tudi med prazniki in ob koncih tedna:

“To ni tako zelo negativno, a zna biti stresno, ker moraš misliti na to, da moraš že prej opraviti nakupe, da je hrana na zalogi. Če to veš, sicer gre, a lani, ko sem prišla sem, sta bila nedolgo zatem dan reformacije in dan spomina na mrtve. Doma nisem imela nobene hrane in vse je bilo zaprto, zato sem bila precej zafrustrirana. Če to znova primerjam z Bakujem, gre za pravi kontrast. Tam je običajno, da gredo ljudje ob praznikih jest v restavracije ali pa, da veliko nakupujejo.”

Javni prevoz v Sloveniji bi bil lahko boljši, nadaljuje sogovornica, ki pa jo navdušuje dobro razvejana kolesarska mreža v Ljubljani. Opaža, da smo Slovenci precej športen narod, le nekaj ji ni popolnoma “jasno”:

“Včasih vidim človeka, ki pride iz fitnesa in zraven kadi. To mi ne gre skupaj. Ali si kadilec ali pa živiš zdravo. To sta dve različni kategoriji. Tu pa si lahko zelo dejaven, ješ zdravo, a hkrati kadiš in piješ.”

Raya Mammadova končuje magistrski študij ekonomije, hkrati pa išče službo, saj bi rada ostala v Sloveniji.


03.04.2018

“Slovenci znate bolje molčati kot Španci”

Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec je lektor na Oddelku za romanski jezik in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je poliglot – govori špansko, nemško, angleško, francosko, italijansko, grško in slovensko. Slovenščino se je začel učiti že pred selitvijo k nam leta 2005, svoj prvi slovar je kupil v Nemčiji, kjer je živel prej. Na začetku ga je stalno nosil s seboj.


27.03.2018

Isabelle Querrioux, Francija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


20.03.2018

Yady Lorena Meza Obando iz Kolumbije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.03.2018

Mariano Agustín Cecowski Palacio

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


06.03.2018

Josh Rocchio, ZDA

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.02.2018

Olgica Močan, Makedonija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


20.02.2018

Portugalka Jessica Martinez Lima

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.02.2018

Nicolas Warzagier, Francija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


06.02.2018

Hyewon Yang, Južna Koreja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


30.01.2018

Lise Pedersen Pavšič, Danska

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


23.01.2018

Adele Gray, Angležinja, rojena v Bahrajnu

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


16.01.2018

Armence Valery Arakelov

Prihaja iz Armenije, več kot 20 let je živel v Rusiji in ima tudi rusko državljanstvo. Njegovi naslednji postaji sta bila Češka in Ciper. Valery Arakelov sicer še vedno veliko potuje, a njegov dom je zadnja tri leta Slovenija. Leta 2013 je namreč kupil zdraviliški kompleks Rimskih term in sčasoma se je v našo deželo tudi preselil. Andreji Čokl je med drugim povedal, da se zdaj zbuja z najlepšim razgledom na svetu, nekoliko manj pa je navdušen nad našo davčno zakonodajo.


09.01.2018

Hrvat Dražen Stojanović

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


02.01.2018

Jarmila Melinec iz Češke

V Slovenijo je Jarmila Melinec prišla pred slabimi dvajsetimi leti – in to iz države, iz katere še nismo gostili sogovornika v torkovi oddaji Drugi pogled. Pa ni prišla od daleč – iz Češke, iz države, kjer so življenje, odnosi med ljudmi in razmerja med spoloma zelo podobni kot v Sloveniji. Vseeno to ne pomeni, da naše sogovornice v Sloveniji ni nič presenetilo. Da ne obstajajo razlike. Ali da ni bilo nikoli težko. Najtežje je bilo z zaposlitvijo in s pridobivanjem dokumentov ter dovoljenj za bivanje. Ko je namreč prišla v Slovenijo, tako naša država kot Češka še nista bili članici Evropske unije in so bili postopki “zateženi”, pravi veterinarka. Danes ne opravlja svojega poklica, temveč vodi podjetje, z družino pa živi na Gorenjskem. V Slovenijo jo je torej, tako kot mnoge druge, pripeljala ljubezen. Moža je spoznala na fakulteti v Brnu, kamor je za mesec dni prišel na prakso. Dovolj je bilo prvih 15 minut srečanja z njim, da se ji je življenje zasukalo v čisto drugo smer.


26.12.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.12.2017

Amerikanec v Naklem: Ernie Mendillo

V Drugem pogledu je gost Ernie Mendillo - Američan z italijansko-libanonskimi koreninami. V Slovenijo ga je pred dobrimi 20 leti zvabila ljubezen. Iz kozmopolitskega New Yorka je pristal na Gorenjskem in ob tem doživel kulturni šok. Danes iskreno pove, da je njegov dom Naklo. Je glasbenik in je pred petimi leti ustanovil skupino Help, tako imenovani »tribute band«, ki izredno uspešno – tako po odzivih občinstva kot tudi kritikov – v znak spoštovanja poustvarja glasbo Beatlov. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.


12.12.2017

Korab Jorgacieski, ZDA

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.12.2017

Ramon Turnes Perez, Španija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


28.11.2017

Theo Karoumenos iz Francije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


21.11.2017

Catherine Nakato iz Ugande

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 15 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov