Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Paul Steed prihaja iz Velike Britanije, točneje iz manjšega britanskega kraja po imenu Taunton, ki se nahaja na jugozahodu države. Tam se je rodil, a ne tudi dolgo ostal. Je namreč otrok vojaka, ki se je moral zaradi svoje službe seliti vsakih 18 mesecev. Pozneje je Britanec 20 let živel v Aziji, zdaj pa že 6 let v Sloveniji, v Logatcu. Z novinarjem, pisateljem in urednikom Paulom Steedom se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Paul Steed ureja spletno stran z novicami o Sloveniji v angleščini Total Slovenia News
Paul Steed prihaja iz Velike Britanije, točneje iz manjšega britanskega kraja po imenu Taunton, ki se nahaja na jugozahodu države. Tam se je rodil, a ne tudi dolgo ostal. Je namreč otrok vojaka, ki se je moral zaradi svoje službe seliti vsakih 18 mesecev. Pozneje je britanski novinar, pisatelj in urednik 20 let živel v Aziji, zdaj pa že šest let v Sloveniji.
“Tam so bile trgovine odprte 24 ur na dan. Hrano in drugo si lahko dobil kadarkoli si želel. Zdaj živim v Logatcu, a prvih pet let sem živel v Ljubljani na Trubarjevi. Zelo čudno se mi je zdelo, da tam – v središču prestolnice – v nedeljo nisem mogel kupiti na primer mleka. To je bil velik šok. Mislim, da sem se tega začel privajati šele dve leti nazaj. Popolnoma pa se nisem navadil niti do danes.”
Britanski poliglot opaža, da smo Slovenci radi zunaj, smo zelo aktivni, imamo radi šport in naravo. Ker je vedno živel v mestih, je to prijetna osvežitev tudi zanj. Si pa želi, da bi bilo korenito drugačno naše poslovno okolje:
“Rad bi, da bi bili ljudje bolj aktivni, da bi bolj gledali naprej. Slovenija ima veliko talenta in dobro lokacijo. Imate dobre univerze in podjetja, veliko dobrih inženirjev, kemikov. Rad bi, da bi bila Slovenija bolj poslovno orientirana. Včasih se mi zdi, da se na podjetnike gleda zviška. Podjetniško ni nekaj, k čemur bi se spodbujalo mlade. Tudi država odpiranja podjetij s svojimi zahtevami ne olajšuje.
Paul Steed ureja spletni portal Total Slovenia News, ki novice o Sloveniji objavlja v angleščini. “30 % naših bralcev živi v Sloveniji, drugi so iz tujine in razmišljajo o selitvi ali vlaganjih v Sloveniji,” pove Britanec.
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Paul Steed prihaja iz Velike Britanije, točneje iz manjšega britanskega kraja po imenu Taunton, ki se nahaja na jugozahodu države. Tam se je rodil, a ne tudi dolgo ostal. Je namreč otrok vojaka, ki se je moral zaradi svoje službe seliti vsakih 18 mesecev. Pozneje je Britanec 20 let živel v Aziji, zdaj pa že 6 let v Sloveniji, v Logatcu. Z novinarjem, pisateljem in urednikom Paulom Steedom se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Paul Steed ureja spletno stran z novicami o Sloveniji v angleščini Total Slovenia News
Paul Steed prihaja iz Velike Britanije, točneje iz manjšega britanskega kraja po imenu Taunton, ki se nahaja na jugozahodu države. Tam se je rodil, a ne tudi dolgo ostal. Je namreč otrok vojaka, ki se je moral zaradi svoje službe seliti vsakih 18 mesecev. Pozneje je britanski novinar, pisatelj in urednik 20 let živel v Aziji, zdaj pa že šest let v Sloveniji.
“Tam so bile trgovine odprte 24 ur na dan. Hrano in drugo si lahko dobil kadarkoli si želel. Zdaj živim v Logatcu, a prvih pet let sem živel v Ljubljani na Trubarjevi. Zelo čudno se mi je zdelo, da tam – v središču prestolnice – v nedeljo nisem mogel kupiti na primer mleka. To je bil velik šok. Mislim, da sem se tega začel privajati šele dve leti nazaj. Popolnoma pa se nisem navadil niti do danes.”
Britanski poliglot opaža, da smo Slovenci radi zunaj, smo zelo aktivni, imamo radi šport in naravo. Ker je vedno živel v mestih, je to prijetna osvežitev tudi zanj. Si pa želi, da bi bilo korenito drugačno naše poslovno okolje:
“Rad bi, da bi bili ljudje bolj aktivni, da bi bolj gledali naprej. Slovenija ima veliko talenta in dobro lokacijo. Imate dobre univerze in podjetja, veliko dobrih inženirjev, kemikov. Rad bi, da bi bila Slovenija bolj poslovno orientirana. Včasih se mi zdi, da se na podjetnike gleda zviška. Podjetniško ni nekaj, k čemur bi se spodbujalo mlade. Tudi država odpiranja podjetij s svojimi zahtevami ne olajšuje.
Paul Steed ureja spletni portal Total Slovenia News, ki novice o Sloveniji objavlja v angleščini. “30 % naših bralcev živi v Sloveniji, drugi so iz tujine in razmišljajo o selitvi ali vlaganjih v Sloveniji,” pove Britanec.
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kitajci sestavljajo približno petino svetovnega prebivalstva. Seveda vsi ne živijo le na Kitajskem, ampak tudi marsikje drugje in prav zato je zanimivo, da jih v Sloveniji biva le nekaj več kot tisoč. Ti večinoma prihajajo iz mesta Qingtian , ki leži na jugovzhodu države, 500 kilometrov južno od Šanghaja. Ena od njih je tudi Zhanghua Ye, ki je v Slovenijo prišla leta 1996, ko ji je bilo 11 let. Predstavila nam jo bo Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov