Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Septembra je minilo pet let, odkar je v Slovenijo prišel Uzbekistanec Bahodir Negmatov. Razlog za to, da je prvič zapustil svojo domovino, je bil magistrski študij. Tega trenutno končuje, je pa vmes pri nas stopil tudi v podjetniške vode. Njegova velika želja je, da bi na področju turizma povezal rojstni starodavni Samarkand in Slovenijo. Malo je že Slovenec, kot boste slišali, nekatere uzbekistanske navade pa pri nas pogreša. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Baxodir Negmatov prihaja iz starodavnega Samarkanda
Uzbekistanca Baxodirja Negmatova, ki predtem še nikoli ni zapustil domovine, je v Slovenijo leta 2015 pripeljala štipendija za magistrski študij Erasmus mundus:
"V zadnjem letniku dodiplomskega študija sem poslal sedem prijavnic za študij v tujini. Prejel sem le en odgovor. In to takrat, ko sem doma že hodil na predavanja magisterija. Zaradi razočaranja, ker nisem bil nikamor sprejet, sem se celo za nekaj časa izogibal elektronskim medijem … potem pa so me poklicali iz prestolnice, da naj le pogledam e-pošto."
S študijem v Sloveniji je izjemno zadovoljen. Pogreša uzbekistanske čajne hiše, ki so pomembne za socialno življenje, mu je pa všeč, da so pravila oblačenja v Sloveniji manj stroga:
"Ko sem šel na obisk domov, jim ni bilo všeč to, da sem bil oblečen precej sproščeno, v kavbojke. V Sloveniji in Evropi mi je všeč, da vam ni tako zelo pomembno, kaj ima človek oblečeno. Če povem še en primer – tu ni nič narobe, če ima odrasla oseba nahrbtnik. V Uzbekistanu pa za tako osebo mislijo, da je še vedno na ravni šolarčka. Sem jim poskušal razložiti, da v Sloveniji celo profesorji na fakulteto prihajajo z nahrbtniki in s kolesom, pa niso razumeli."
Uzbekistanec se je pri nas lotil različnih del – trenutno peče pice, nekoč je delal na recepciji hotela, odprl je tudi svoje podjetje za turistično svetovanje. Na turizem računa tudi v prihodnosti in meni, da se lahko Uzbekistan veliko nauči od naše države: "Slovenski turizem je eden najhitreje rastočih. Če se ne motim, vsak deseti Slovenec dela v turizmu. Moj cilj je ugotoviti, zakaj je državi tako uspelo, Uzbekistanu pa ne, kljub temu, da ima starodavno zgodovino."
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Septembra je minilo pet let, odkar je v Slovenijo prišel Uzbekistanec Bahodir Negmatov. Razlog za to, da je prvič zapustil svojo domovino, je bil magistrski študij. Tega trenutno končuje, je pa vmes pri nas stopil tudi v podjetniške vode. Njegova velika želja je, da bi na področju turizma povezal rojstni starodavni Samarkand in Slovenijo. Malo je že Slovenec, kot boste slišali, nekatere uzbekistanske navade pa pri nas pogreša. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Baxodir Negmatov prihaja iz starodavnega Samarkanda
Uzbekistanca Baxodirja Negmatova, ki predtem še nikoli ni zapustil domovine, je v Slovenijo leta 2015 pripeljala štipendija za magistrski študij Erasmus mundus:
"V zadnjem letniku dodiplomskega študija sem poslal sedem prijavnic za študij v tujini. Prejel sem le en odgovor. In to takrat, ko sem doma že hodil na predavanja magisterija. Zaradi razočaranja, ker nisem bil nikamor sprejet, sem se celo za nekaj časa izogibal elektronskim medijem … potem pa so me poklicali iz prestolnice, da naj le pogledam e-pošto."
S študijem v Sloveniji je izjemno zadovoljen. Pogreša uzbekistanske čajne hiše, ki so pomembne za socialno življenje, mu je pa všeč, da so pravila oblačenja v Sloveniji manj stroga:
"Ko sem šel na obisk domov, jim ni bilo všeč to, da sem bil oblečen precej sproščeno, v kavbojke. V Sloveniji in Evropi mi je všeč, da vam ni tako zelo pomembno, kaj ima človek oblečeno. Če povem še en primer – tu ni nič narobe, če ima odrasla oseba nahrbtnik. V Uzbekistanu pa za tako osebo mislijo, da je še vedno na ravni šolarčka. Sem jim poskušal razložiti, da v Sloveniji celo profesorji na fakulteto prihajajo z nahrbtniki in s kolesom, pa niso razumeli."
Uzbekistanec se je pri nas lotil različnih del – trenutno peče pice, nekoč je delal na recepciji hotela, odprl je tudi svoje podjetje za turistično svetovanje. Na turizem računa tudi v prihodnosti in meni, da se lahko Uzbekistan veliko nauči od naše države: "Slovenski turizem je eden najhitreje rastočih. Če se ne motim, vsak deseti Slovenec dela v turizmu. Moj cilj je ugotoviti, zakaj je državi tako uspelo, Uzbekistanu pa ne, kljub temu, da ima starodavno zgodovino."
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov