Šolanje, ljubezen, služba so med pogostimi vzroki selitev posameznika v tujino. Tudi naš tokratni gost Semi Assayed, po rodu Palestinec, je svojo domovino prvič zapustil zaradi šolanja. Želja postati strojni inženir letalstva ga je pred več kot 40 leti pripeljala v Beograd, v takratno Jugoslavijo. Delček svoje življenjske zgodbe, predvsem kako in zakaj že večino svojega življenja živi v Hrastniku, nam bo razkril v Drugem pogledu avtorice Karmen Štrancar Rajevec.

Z zahodne obale Arabskega polotoka ga je v Evropo pripeljala želja po znanju

Semi Assayed, po rodu Palestinec, je svojo domovino prvič zapustil zaradi šolanja. Želja postati strojni inženir letalstva ga je pred več kot 40 leti pripeljala v Beograd, v takratno Jugoslavijo.

"Doma sem končal gimnazijo in sem želel študirati strojništvo. V tistih časih, ko sem jaz končal gimnazijo, to je bilo leto 1974, v mojih krajih ni bilo take univerze. Pa smo se s starši odločili, da bom šel v Jugoslavijo, ker sem posebej želel študirati smer letalstvo. To je bilo omejeno v svetu možnosti."

Po koncu študija sta si z ženo najprej poskušala ustvariti življenje v Palestini. Ker dela tam ni našel, se je čez tri leta vrnil v Jugoslavijo. Delo je našel v Hrastniku, kjer zdaj živi že 35 let. Medtem ko se na določene lokalno obarvane kletvice po vseh teh letih še ni navadil, pa je slovensko kulinariko povsem posvojil.

"Pozimi imam rad kislo zelje s klobaso. To sem se navadil v steklarni, tudi v Sijaju. Pa potico tudi! Okrog božiča mora biti potica. Skupaj z ženo narediva tudi baklavo. Ampak ne po turško, po palestinsko! Veliko ima sladkorja in je suha. Pa s pistacijami. To vsi naši sosedi in prijatelji v Hrastniku poznajo."