Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spet je čas za zgodbo, ki nas pelje v nasprotno smer kot ponavadi. Današnji »drugopoglednik« bo namreč Slovenec, ki živi v tujini. Sebastjan Kovačič je trenutno na obisku v Sloveniji, drugače pa zadnjih 5 let živi na tajskem podeželju. Slabe pol ure izven mesta Lampang na severu države najdete njegov »homestay«, obdan z riževimi polji. Drugi pogled.
Prvič je v Deželo nasmehov odpotoval zaradi idiličnih plaž na jugu, ostal je zaradi hrane, podnebja in nasmejanih ljudi na severu
Sebastjan Kovačič je trenutno v Sloveniji, na obisku, sicer pa zadnjih pet let živi na tajskem podeželju. Slabe pol ure vožnje iz Lampanga, mesta na severu države, najdete njegov t. i. homestay, obdan z riževimi polji. Januarja 2015 se je odpravil na mesečno potovanje v Deželo nasmehov, leto pozneje se je tja preselil.
"Prek Instagrama sva se spoznala z Buo, zdajšnjo ženo. Sva se kar pogovarjala kakšno leto. Potem sva se dogovorila, da se dobiva na pijači v Bangkoku in s te pijače je potem nastalo malce več."
Za seboj je pustil vsakodnevno rutino, na Tajskem pa našel "en drug slog življenja. Tam sem se našel v tem sproščenem, bolj enostavnem ritmu življenja, kjer ljudje živijo preprosto. Tu, v tem sistemu, si tega ne moreš privoščit".
Na podeželju ljudje živijo z naravo, kar se še posebej čuti v prehrani. "Mango, banane, papaja ... mačeto v roke, greš okoli hiše, natrgaš, vzameš, kar potrebuješ. Nabereš kakšna zelišča, začimbe. Sveža hrana, to je predvsem ta razlika," pove.
"Imamo tudi strica, ki gre vsak dan v džunglo, nabere in ulovi kakšno stvar, prinese domov in pripravi. Vsaka hiša na Tajskem ima enega takšnega strica. Če pride s kakšnim večjim ulovom naprej, pa tudi proda."
Potem pa so tu še razlike, kot je vožnja po levi in divji cestno-prometni predpisi. Prav zato se je za volan tam prvič usedel na podeželju in ne v kaotičnem Bangkoku.
409 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Spet je čas za zgodbo, ki nas pelje v nasprotno smer kot ponavadi. Današnji »drugopoglednik« bo namreč Slovenec, ki živi v tujini. Sebastjan Kovačič je trenutno na obisku v Sloveniji, drugače pa zadnjih 5 let živi na tajskem podeželju. Slabe pol ure izven mesta Lampang na severu države najdete njegov »homestay«, obdan z riževimi polji. Drugi pogled.
Prvič je v Deželo nasmehov odpotoval zaradi idiličnih plaž na jugu, ostal je zaradi hrane, podnebja in nasmejanih ljudi na severu
Sebastjan Kovačič je trenutno v Sloveniji, na obisku, sicer pa zadnjih pet let živi na tajskem podeželju. Slabe pol ure vožnje iz Lampanga, mesta na severu države, najdete njegov t. i. homestay, obdan z riževimi polji. Januarja 2015 se je odpravil na mesečno potovanje v Deželo nasmehov, leto pozneje se je tja preselil.
"Prek Instagrama sva se spoznala z Buo, zdajšnjo ženo. Sva se kar pogovarjala kakšno leto. Potem sva se dogovorila, da se dobiva na pijači v Bangkoku in s te pijače je potem nastalo malce več."
Za seboj je pustil vsakodnevno rutino, na Tajskem pa našel "en drug slog življenja. Tam sem se našel v tem sproščenem, bolj enostavnem ritmu življenja, kjer ljudje živijo preprosto. Tu, v tem sistemu, si tega ne moreš privoščit".
Na podeželju ljudje živijo z naravo, kar se še posebej čuti v prehrani. "Mango, banane, papaja ... mačeto v roke, greš okoli hiše, natrgaš, vzameš, kar potrebuješ. Nabereš kakšna zelišča, začimbe. Sveža hrana, to je predvsem ta razlika," pove.
"Imamo tudi strica, ki gre vsak dan v džunglo, nabere in ulovi kakšno stvar, prinese domov in pripravi. Vsaka hiša na Tajskem ima enega takšnega strica. Če pride s kakšnim večjim ulovom naprej, pa tudi proda."
Potem pa so tu še razlike, kot je vožnja po levi in divji cestno-prometni predpisi. Prav zato se je za volan tam prvič usedel na podeželju in ne v kaotičnem Bangkoku.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov