Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ignacija Fridl Jarc: Za matere in žene

05.04.2016

Za nami je mesec marec, mesec, ki je z dnevom žena in materinskim dnevom od vseh mesecev v letu najbolj izrazito posvečen ženskam. Zdaj, ko so ti posvečeni dnevi spet varno za eno leto že skoraj zapakirani v pozabo, delam bilanco stanja tudi sama kot žena in mati štirih otrok. Prav v mesecu marcu se mi je namreč zgodilo, da mi je sin ob mojem poudarjanju znanja in učenja jasno in glasno povedal: »Ampak, mama, kakšen vzgled za uspešnost znanja pa si ti? Naredila si doktorat, oči pa je navaden ekonomist in zdaj delaš pri njem skoraj kot njegova tajnica, ker kljub svojemu znanju ne dobiš zato nobene boljše službe!« Po premisleku sem ugotovila, da sem naredila pač napako v sistemu, ker sem vmes rodila in celo vzgajala preveč novih davkoplačevalcev. „Na fakulteti nimaš šans, tam sprejemajo ljudi do petintridesetega leta…« ali: »Upoštevamo vam največ eno leto porodniške za vsakega otroka, zato ste prestari, da bi se lahko prijavili na postdoktorske projekte,« je bilo uradno stališče pristojnih inštitucij. In sprijazniti sem se morala z novodobnim stališčem, da današnji otroci zrastejo v enem samem letu, nič več materinskega dela ni treba zanje. Sinova umestna pripomba je po desetletju zdaj obudila te boleče spomine. Nisem mu odgovarjala, zakaj po svoje je imel prav. A naslednji dan sem pisala na fakulteto in se odločila za vpis novega doktorata. Zato, drage ženske, drage matere – ne morete se upreti sistemu, ki je naravnan, da v bitkah za boljše službe in položaje zmagujejo tisti, ki družbi niso rodili novih davkoplačevalcev, lahko pa se uprete svojim predsodkom, da ničesar drugega ne morete doseči. Naj bo sporočilo letošnjih praznikov, posvečenih ženskam, to, da same sebi, ne drugim dokažete, da zmorete tisto, kar želite početi in kar cenite, doseči vsaj za hobi, če že ne v svojem poklicu. Bodite zmagovalke v tem, da zaradi sistema ne boste nikoli zavrgle svojih vrednot.

Za nami je mesec marec, mesec, ki je z dnevom žena in materinskim dnevom od vseh mesecev v letu najbolj izrazito posvečen ženskam. Zdaj, ko so ti posvečeni dnevi spet varno za eno leto že skoraj zapakirani v pozabo, delam bilanco stanja tudi sama kot žena in mati štirih otrok.

Prav v mesecu marcu se mi je namreč zgodilo, da mi je sin ob mojem poudarjanju znanja in učenja jasno in glasno povedal: »Ampak, mama, kakšen vzgled za uspešnost znanja pa si ti? Naredila si doktorat, oči pa je navaden ekonomist in zdaj delaš pri njem skoraj kot njegova tajnica, ker kljub svojemu znanju ne dobiš zato nobene boljše službe!«

Po premisleku sem ugotovila, da sem naredila pač napako v sistemu, ker sem vmes rodila in celo vzgajala preveč novih davkoplačevalcev. „Na fakulteti nimaš šans, tam sprejemajo ljudi do petintridesetega leta…« ali: »Upoštevamo vam največ eno leto porodniške za vsakega otroka, zato ste prestari, da bi se lahko prijavili na postdoktorske projekte,« je bilo uradno stališče pristojnih inštitucij. In sprijazniti sem se morala z novodobnim stališčem, da današnji otroci zrastejo v enem samem letu, nič več materinskega dela ni treba zanje. Sinova umestna pripomba je po desetletju zdaj obudila te boleče spomine.

Nisem mu odgovarjala, zakaj po svoje je imel prav. A naslednji dan sem pisala na fakulteto in se odločila za vpis novega doktorata. Zato, drage ženske, drage matere – ne morete se upreti sistemu, ki je naravnan, da v bitkah za boljše službe in položaje zmagujejo tisti, ki družbi niso rodili novih davkoplačevalcev, lahko pa se uprete svojim predsodkom, da ničesar drugega ne morete doseči. Naj bo sporočilo letošnjih praznikov, posvečenih ženskam, to, da same sebi, ne drugim dokažete, da zmorete tisto, kar želite početi in kar cenite, doseči vsaj za hobi, če že ne v svojem poklicu. Bodite zmagovalke v tem, da zaradi sistema ne boste nikoli zavrgle svojih vrednot.


Duhovna misel

3705 epizod


Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Ignacija Fridl Jarc: Za matere in žene

05.04.2016

Za nami je mesec marec, mesec, ki je z dnevom žena in materinskim dnevom od vseh mesecev v letu najbolj izrazito posvečen ženskam. Zdaj, ko so ti posvečeni dnevi spet varno za eno leto že skoraj zapakirani v pozabo, delam bilanco stanja tudi sama kot žena in mati štirih otrok. Prav v mesecu marcu se mi je namreč zgodilo, da mi je sin ob mojem poudarjanju znanja in učenja jasno in glasno povedal: »Ampak, mama, kakšen vzgled za uspešnost znanja pa si ti? Naredila si doktorat, oči pa je navaden ekonomist in zdaj delaš pri njem skoraj kot njegova tajnica, ker kljub svojemu znanju ne dobiš zato nobene boljše službe!« Po premisleku sem ugotovila, da sem naredila pač napako v sistemu, ker sem vmes rodila in celo vzgajala preveč novih davkoplačevalcev. „Na fakulteti nimaš šans, tam sprejemajo ljudi do petintridesetega leta…« ali: »Upoštevamo vam največ eno leto porodniške za vsakega otroka, zato ste prestari, da bi se lahko prijavili na postdoktorske projekte,« je bilo uradno stališče pristojnih inštitucij. In sprijazniti sem se morala z novodobnim stališčem, da današnji otroci zrastejo v enem samem letu, nič več materinskega dela ni treba zanje. Sinova umestna pripomba je po desetletju zdaj obudila te boleče spomine. Nisem mu odgovarjala, zakaj po svoje je imel prav. A naslednji dan sem pisala na fakulteto in se odločila za vpis novega doktorata. Zato, drage ženske, drage matere – ne morete se upreti sistemu, ki je naravnan, da v bitkah za boljše službe in položaje zmagujejo tisti, ki družbi niso rodili novih davkoplačevalcev, lahko pa se uprete svojim predsodkom, da ničesar drugega ne morete doseči. Naj bo sporočilo letošnjih praznikov, posvečenih ženskam, to, da same sebi, ne drugim dokažete, da zmorete tisto, kar želite početi in kar cenite, doseči vsaj za hobi, če že ne v svojem poklicu. Bodite zmagovalke v tem, da zaradi sistema ne boste nikoli zavrgle svojih vrednot.

Za nami je mesec marec, mesec, ki je z dnevom žena in materinskim dnevom od vseh mesecev v letu najbolj izrazito posvečen ženskam. Zdaj, ko so ti posvečeni dnevi spet varno za eno leto že skoraj zapakirani v pozabo, delam bilanco stanja tudi sama kot žena in mati štirih otrok.

Prav v mesecu marcu se mi je namreč zgodilo, da mi je sin ob mojem poudarjanju znanja in učenja jasno in glasno povedal: »Ampak, mama, kakšen vzgled za uspešnost znanja pa si ti? Naredila si doktorat, oči pa je navaden ekonomist in zdaj delaš pri njem skoraj kot njegova tajnica, ker kljub svojemu znanju ne dobiš zato nobene boljše službe!«

Po premisleku sem ugotovila, da sem naredila pač napako v sistemu, ker sem vmes rodila in celo vzgajala preveč novih davkoplačevalcev. „Na fakulteti nimaš šans, tam sprejemajo ljudi do petintridesetega leta…« ali: »Upoštevamo vam največ eno leto porodniške za vsakega otroka, zato ste prestari, da bi se lahko prijavili na postdoktorske projekte,« je bilo uradno stališče pristojnih inštitucij. In sprijazniti sem se morala z novodobnim stališčem, da današnji otroci zrastejo v enem samem letu, nič več materinskega dela ni treba zanje. Sinova umestna pripomba je po desetletju zdaj obudila te boleče spomine.

Nisem mu odgovarjala, zakaj po svoje je imel prav. A naslednji dan sem pisala na fakulteto in se odločila za vpis novega doktorata. Zato, drage ženske, drage matere – ne morete se upreti sistemu, ki je naravnan, da v bitkah za boljše službe in položaje zmagujejo tisti, ki družbi niso rodili novih davkoplačevalcev, lahko pa se uprete svojim predsodkom, da ničesar drugega ne morete doseči. Naj bo sporočilo letošnjih praznikov, posvečenih ženskam, to, da same sebi, ne drugim dokažete, da zmorete tisto, kar želite početi in kar cenite, doseči vsaj za hobi, če že ne v svojem poklicu. Bodite zmagovalke v tem, da zaradi sistema ne boste nikoli zavrgle svojih vrednot.


19.09.2015

Alen Širca: Evagrij Pontski

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


18.09.2015

Berta Golob: Mladi niso slabi

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


17.09.2015

Ignacija Fridl Jarc: Antifont in Sokrat

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


16.09.2015

Karel Gržan: Ko nas pokliče ljubezen

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


15.09.2015

Ciril Zlobec: Domoljubje

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


14.09.2015

Cvetka Hedžet Toth: Paradoks sočutja

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


13.09.2015

Geza Filo: Vera

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


12.09.2015

Berta Golob: Praznovanje

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


12.09.2015

Berta Golob: Praznovanje

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


11.09.2015

s. Emanuela Žerdin: Dom

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


10.09.2015

Robert Friškovec: Majevtika

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


09.09.2015

Dalajlama o mladih

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


07.09.2015

Ignacija Fridl Jarc: Človek in narava

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


06.09.2015

Alenka Veber: Knjiga knjig

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


05.09.2015

Misli Matere Terezije

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


04.09.2015

Cvetka Hedžet Toth: Albert Schweitzer

Danes mineva 50 let od smrti nemškega evangeličanskega teologa, filozofa, zdravnika, glasbenika in predvsem velikega človekoljuba Alberta Schweitzer-ja. Polovico svojega življenja je preživel v afriški državi Gabon, kjer je ustanovil bolnišnice za domačine, sredstva za svoje projekte pa je med-drugim zbiral tudi z orgelskimi koncerti in predavanji, ki jih je izvajal po Evropi in Združenih državah. Za svoje delo je leta 1952 prejel Nobelovo nagrado za mir. Sicer pa je Schweitzer veliko razmišljal o človeški etiki, ki je bila zanj: spoštovanje do vsakega življenja, do vseh živih bitij. O Nobelovem nagrajencu, v Duhovni misli, razmišlja filozofinja dr. Cvetka Hedžet Toth.


03.09.2015

Karel Gržan: Oslabelo srce

Zgodi se, da je človek, ko pride z dopusta, še bolj utrujen kot prej. V poletnih dneh - pa tudi sicer - ko naj bi se odpočili in ustavili, radi obsedimo pred računalnikom, tablico ali pametnim telefonom in vneto brskamo po novih podatkih in novicah. Kaj je potrebno naredi - če sploh kaj - da se zares ustavimo, v Duhovni misli to jutro razmišlja pater dr. Karel Gržan.


02.09.2015

Ignacija Fridl Jarc: Tales

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


01.09.2015

Robert Friškovec: Vino in voda

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


30.08.2015

dr. Borut Ošlaj

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


Stran 167 od 186
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov