Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Karel Gržan: Pisanje ikon

04.06.2016

Dobro jutro, spoštovani poslušalci. Pred leti mi je prijatelj svetoval naj se udeležim delavnice risanja – pravilneje rečeno: pisanja ikon. Ker sem zaslutil, da utegne biti to zame rešilno, sem se odzval. Bil sem namreč v obdobju preutrujenosti, ki je budila v meni temačnost misli in počutja. Že na začetku nam je ikonopisec – voditelj tečaja razložil, da ni najpomembnejša tista lepota, ki se bo prebudila na ikoni, pač pa je najdragocenejša prebujenost nas, po katerih bo ikona nastala, v Sveto in zato svetlo. Najprej smo na podobo nanesli najtemnejše odtenke. »Ne zapirajte vase svojih temnih razpoloženj,« nam je naročal voditelj. »Izpostavite jih v božje.« Nisem ga čisto razumel, a sem ob nastajanju ikone počasi doumel: Na podobo se nanese najprej temina, kot podoba tiste, ki se tolikokrat prebudi v meni. »Naj se v vas in po vas na ikoni prebudi Sveto – svetloba življenja;« je rekel ikonopisec. »Zato kličite Boga z njegovim imenom: Gospod Jezus Kristus, usmili se me. Kličite Sveto, da se prebudi v vas svetlo.« Staro izkustvo je: S ponavljanjem svetega imena se človek budi v območje Svetega. V klicanju svetega imena se svetlita ikonopisec in po njem podoba ikone. Pri tem je potrebna velika potrpežljivost. V rasti človeka in ikone ni bližnjic. Ikonopisje je šola potrpežljivega prebujanja iz temin v svetlobo življenja: nanašanje sloja za slojem vedno bolj svetlih barv, skozi katere odsevajo vsi prejšnji nanosi. To je zgodba zorenja človeka ikonopisca kot je bila to nekoč zgodba osebe, ki se prebuja na sveti podobi. Na določeni stopnji nastanka ikone, se v sveti podobi zazna prisotnost upodobljenega. To je trenutek, ki je v pisanju ikon neponovljivo lep; trenutek, ko zaznaš, da nisi sam, da si v območju svetega. Tudi zato se ikone počastijo s poljubom ali poklonom. Spoštovani, želim, da se v temačnih počutjih ne bi nikoli osamili, da bi se s klicanjem božjih in človeških bližin vedno znova prebujali k notranji moči in radosti bivanja. V nas je tako silno hotenje po svetlem in Svetem.

Dobro jutro, spoštovani poslušalci.

Pred leti mi je prijatelj svetoval naj se udeležim delavnice risanja – pravilneje rečeno: pisanja ikon. Ker sem zaslutil, da utegne biti to zame rešilno, sem se odzval. Bil sem namreč v obdobju preutrujenosti, ki je budila v meni temačnost misli in počutja.

Že na začetku nam je ikonopisec – voditelj tečaja razložil, da ni najpomembnejša tista lepota, ki se bo prebudila na ikoni, pač pa je najdragocenejša prebujenost nas, po katerih bo ikona nastala, v Sveto in zato svetlo.

Najprej smo na podobo nanesli najtemnejše odtenke. »Ne zapirajte vase svojih temnih razpoloženj,« nam je naročal voditelj. »Izpostavite jih v božje.«

Nisem ga čisto razumel, a sem ob nastajanju ikone počasi doumel: Na podobo se nanese najprej temina, kot podoba tiste, ki se tolikokrat prebudi v meni. »Naj se v vas in po vas na ikoni prebudi Sveto – svetloba življenja;« je rekel ikonopisec. »Zato kličite Boga z njegovim imenom: Gospod Jezus Kristus, usmili se me. Kličite Sveto, da se prebudi v vas svetlo.«

Staro izkustvo je: S ponavljanjem svetega imena se človek budi v območje Svetega. V klicanju svetega imena se svetlita ikonopisec in po njem podoba ikone. Pri tem je potrebna velika potrpežljivost. V rasti človeka in ikone ni bližnjic. Ikonopisje je šola potrpežljivega prebujanja iz temin v svetlobo življenja: nanašanje sloja za slojem vedno bolj svetlih barv, skozi katere odsevajo vsi prejšnji nanosi. To je zgodba zorenja človeka ikonopisca kot je bila to nekoč zgodba osebe, ki se prebuja na sveti podobi. Na določeni stopnji nastanka ikone, se v sveti podobi zazna prisotnost upodobljenega. To je trenutek, ki je v pisanju ikon neponovljivo lep; trenutek, ko zaznaš, da nisi sam, da si v območju svetega. Tudi zato se ikone počastijo s poljubom ali poklonom.

Spoštovani, želim, da se v temačnih počutjih ne bi nikoli osamili, da bi se s klicanjem božjih in človeških bližin vedno znova prebujali k notranji moči in radosti bivanja. V nas je tako silno hotenje po svetlem in Svetem.


Duhovna misel

3600 epizod


Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Karel Gržan: Pisanje ikon

04.06.2016

Dobro jutro, spoštovani poslušalci. Pred leti mi je prijatelj svetoval naj se udeležim delavnice risanja – pravilneje rečeno: pisanja ikon. Ker sem zaslutil, da utegne biti to zame rešilno, sem se odzval. Bil sem namreč v obdobju preutrujenosti, ki je budila v meni temačnost misli in počutja. Že na začetku nam je ikonopisec – voditelj tečaja razložil, da ni najpomembnejša tista lepota, ki se bo prebudila na ikoni, pač pa je najdragocenejša prebujenost nas, po katerih bo ikona nastala, v Sveto in zato svetlo. Najprej smo na podobo nanesli najtemnejše odtenke. »Ne zapirajte vase svojih temnih razpoloženj,« nam je naročal voditelj. »Izpostavite jih v božje.« Nisem ga čisto razumel, a sem ob nastajanju ikone počasi doumel: Na podobo se nanese najprej temina, kot podoba tiste, ki se tolikokrat prebudi v meni. »Naj se v vas in po vas na ikoni prebudi Sveto – svetloba življenja;« je rekel ikonopisec. »Zato kličite Boga z njegovim imenom: Gospod Jezus Kristus, usmili se me. Kličite Sveto, da se prebudi v vas svetlo.« Staro izkustvo je: S ponavljanjem svetega imena se človek budi v območje Svetega. V klicanju svetega imena se svetlita ikonopisec in po njem podoba ikone. Pri tem je potrebna velika potrpežljivost. V rasti človeka in ikone ni bližnjic. Ikonopisje je šola potrpežljivega prebujanja iz temin v svetlobo življenja: nanašanje sloja za slojem vedno bolj svetlih barv, skozi katere odsevajo vsi prejšnji nanosi. To je zgodba zorenja človeka ikonopisca kot je bila to nekoč zgodba osebe, ki se prebuja na sveti podobi. Na določeni stopnji nastanka ikone, se v sveti podobi zazna prisotnost upodobljenega. To je trenutek, ki je v pisanju ikon neponovljivo lep; trenutek, ko zaznaš, da nisi sam, da si v območju svetega. Tudi zato se ikone počastijo s poljubom ali poklonom. Spoštovani, želim, da se v temačnih počutjih ne bi nikoli osamili, da bi se s klicanjem božjih in človeških bližin vedno znova prebujali k notranji moči in radosti bivanja. V nas je tako silno hotenje po svetlem in Svetem.

Dobro jutro, spoštovani poslušalci.

Pred leti mi je prijatelj svetoval naj se udeležim delavnice risanja – pravilneje rečeno: pisanja ikon. Ker sem zaslutil, da utegne biti to zame rešilno, sem se odzval. Bil sem namreč v obdobju preutrujenosti, ki je budila v meni temačnost misli in počutja.

Že na začetku nam je ikonopisec – voditelj tečaja razložil, da ni najpomembnejša tista lepota, ki se bo prebudila na ikoni, pač pa je najdragocenejša prebujenost nas, po katerih bo ikona nastala, v Sveto in zato svetlo.

Najprej smo na podobo nanesli najtemnejše odtenke. »Ne zapirajte vase svojih temnih razpoloženj,« nam je naročal voditelj. »Izpostavite jih v božje.«

Nisem ga čisto razumel, a sem ob nastajanju ikone počasi doumel: Na podobo se nanese najprej temina, kot podoba tiste, ki se tolikokrat prebudi v meni. »Naj se v vas in po vas na ikoni prebudi Sveto – svetloba življenja;« je rekel ikonopisec. »Zato kličite Boga z njegovim imenom: Gospod Jezus Kristus, usmili se me. Kličite Sveto, da se prebudi v vas svetlo.«

Staro izkustvo je: S ponavljanjem svetega imena se človek budi v območje Svetega. V klicanju svetega imena se svetlita ikonopisec in po njem podoba ikone. Pri tem je potrebna velika potrpežljivost. V rasti človeka in ikone ni bližnjic. Ikonopisje je šola potrpežljivega prebujanja iz temin v svetlobo življenja: nanašanje sloja za slojem vedno bolj svetlih barv, skozi katere odsevajo vsi prejšnji nanosi. To je zgodba zorenja človeka ikonopisca kot je bila to nekoč zgodba osebe, ki se prebuja na sveti podobi. Na določeni stopnji nastanka ikone, se v sveti podobi zazna prisotnost upodobljenega. To je trenutek, ki je v pisanju ikon neponovljivo lep; trenutek, ko zaznaš, da nisi sam, da si v območju svetega. Tudi zato se ikone počastijo s poljubom ali poklonom.

Spoštovani, želim, da se v temačnih počutjih ne bi nikoli osamili, da bi se s klicanjem božjih in človeških bližin vedno znova prebujali k notranji moči in radosti bivanja. V nas je tako silno hotenje po svetlem in Svetem.


06.12.2015

Andraž Arko: Pripraviti pot

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


05.12.2015

Alen Širca: Avguštin o ljubezni

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


04.12.2015

Raid Al-Daghistani: Postavljati meje

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


03.12.2015

Berta Golob: Čas pričakovanja

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


02.12.2015

s. Emanuela Žerdin: Policist

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


01.12.2015

Miljana Cunta: Kako si?

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


30.11.2015

Marko Uršič: Poslanica treh angelov

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


29.11.2015

Imre Jerebic: Nedelja karitas

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


28.11.2015

Ignacija Fridl Jarc: O knjigah

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


27.11.2015

Robert Friškovec: Motoristka

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


26.11.2015

Metka Klevišar: Najlepši advent

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


25.11.2015

Alenka Veber: Dvigniti človeka

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


24.11.2015

s. Emanuela Žerdin: Joseph

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


23.11.2015

Cvetka Hedžet Toth: Schopenhauer o Sikstinski Madoni

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


22.11.2015

Božidar Rustja: Nenavadni kralj

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


21.11.2015

Epiktet: Bog oče vseh ljudi

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


20.11.2015

Berta Golob: Biti, namesto imeti

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


19.11.2015

Geza Erniša: Mlajši brat

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


18.11.2015

Karel Gržan: Skupaj v šoli življenja

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


17.11.2015

Marko Uršič: Fuga v es-molu

Nemški skladatelj in organist Johann Sebastian Bach velja za enega najboljših skladateljev vse časov. Tehnično zahtevna in umetniško dovršena dela so navdihovala vse poznejše skladatelje. Intelektualno globino njegove glasbe pa številni odkrivajo tudi danes. Duhovno misel je pripravil filozof in pisatelj dr. Marko Uršič.


Stran 158 od 180
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov