Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh poletnih dneh je za vse nas, ki se zgodaj prebujamo, jutro nekaj posebnega. Prvo, kar ob svežini odprtega okna zaslišim, je ptičje petje. Nikjer še ni hrupa avtomobilov, je pa že rahla svetloba, ki me vabi v nov dan. V mestu je težko prisluhniti pticam, a v tišini poletnega jutra preštevam različne glasove in kaj hitro pozabim, da bo vse skupaj kmalu preglasil zgodnji vlak in hrup motorjev. Nič kaj se mi ne mudi v nov dan. Človek bi kar nadaljeval s sanjami in se prepustil temu žvrgolenju in rahli svetlobi, ki osvetljuje prav toliko, da vabi domišljijo na svojo pot. Te sanje so res krhke in jih lahko vsak hrup prežene. Kljub tej krhkosti se v njih prepleta vse, česar se tisti dan veselim, in prav tako to, česar se bojim. A v teh budnih sanjah, prepletenimi s ptičjim petjem in poigravanjem pravkar rojene svetlobe, je tako tisto težko kot tisto veselo nekaj, kar močno vabi v življenje. Čeprav bi človek kar ostal v zavetju teh budnih sanj, je porajajoče jutro močnejše in prej ali slej začnem z novim delovnim dnem.
Včasih si očitam, da preveč hitim, da bi si lahko privoščil malo več tega jutranjega miru in neprizadeto opazoval življenje, se prepustil svežini jutra in se naužil prijetne samote. Ko sem se zadnjič zalotil pri teh mislih, me je presunil otroški jok, ki je prihajal iz bližnjega stanovanja. Saj je nekdo hitro potolažil otroka, a jutranji mir je šel hitro po gobe. Lahko bi se jezil, ker je otroški jok zmotil to moje jutranje sanjarjenje. K sreči pa sem se zavedal, da ni le otrok, ki prebuja svoje starše, ampak je veliko ljudi, ki me danes čaka in upa, da jim bom vsaj toliko prisluhnil, kot sem pticam, in se jih veselil, kot se jutranje svetlobe. Otroški jok me ni prebudil, prebudile so me ptice. Otroški jok mi je pokazal, zakaj se prebujam vedno znova v nov dan. Kakor ptice ne morejo, da ne bi pele, tako mati ne more, da ne bi prisluhnila svojemu otroku in ga potolažila. Prav tako človek ne more mimo drugega, ki ga potrebuje, če hoče res biti človek.
Želim sebi in vsem vam, drage poslušalke, poslušalci, da bi se prepustili čudovitim sanjam, ki nam jih čara to jutro, in bi v njih slišali glas naših bližnjih, ki nas tudi danes potrebujejo. Če ne vidim ali slišim te prošnje svojih bližnjih, lahko podarim vsaj prijazen pogled prvemu, ki ga srečam, in sanje boljšega sveta se bodo nadaljevale vsem na očeh.
V teh poletnih dneh je za vse nas, ki se zgodaj prebujamo, jutro nekaj posebnega. Prvo, kar ob svežini odprtega okna zaslišim, je ptičje petje. Nikjer še ni hrupa avtomobilov, je pa že rahla svetloba, ki me vabi v nov dan. V mestu je težko prisluhniti pticam, a v tišini poletnega jutra preštevam različne glasove in kaj hitro pozabim, da bo vse skupaj kmalu preglasil zgodnji vlak in hrup motorjev. Nič kaj se mi ne mudi v nov dan. Človek bi kar nadaljeval s sanjami in se prepustil temu žvrgolenju in rahli svetlobi, ki osvetljuje prav toliko, da vabi domišljijo na svojo pot. Te sanje so res krhke in jih lahko vsak hrup prežene. Kljub tej krhkosti se v njih prepleta vse, česar se tisti dan veselim, in prav tako to, česar se bojim. A v teh budnih sanjah, prepletenimi s ptičjim petjem in poigravanjem pravkar rojene svetlobe, je tako tisto težko kot tisto veselo nekaj, kar močno vabi v življenje. Čeprav bi človek kar ostal v zavetju teh budnih sanj, je porajajoče jutro močnejše in prej ali slej začnem z novim delovnim dnem.
Včasih si očitam, da preveč hitim, da bi si lahko privoščil malo več tega jutranjega miru in neprizadeto opazoval življenje, se prepustil svežini jutra in se naužil prijetne samote. Ko sem se zadnjič zalotil pri teh mislih, me je presunil otroški jok, ki je prihajal iz bližnjega stanovanja. Saj je nekdo hitro potolažil otroka, a jutranji mir je šel hitro po gobe. Lahko bi se jezil, ker je otroški jok zmotil to moje jutranje sanjarjenje. K sreči pa sem se zavedal, da ni le otrok, ki prebuja svoje starše, ampak je veliko ljudi, ki me danes čaka in upa, da jim bom vsaj toliko prisluhnil, kot sem pticam, in se jih veselil, kot se jutranje svetlobe. Otroški jok me ni prebudil, prebudile so me ptice. Otroški jok mi je pokazal, zakaj se prebujam vedno znova v nov dan. Kakor ptice ne morejo, da ne bi pele, tako mati ne more, da ne bi prisluhnila svojemu otroku in ga potolažila. Prav tako človek ne more mimo drugega, ki ga potrebuje, če hoče res biti človek.
Želim sebi in vsem vam, drage poslušalke, poslušalci, da bi se prepustili čudovitim sanjam, ki nam jih čara to jutro, in bi v njih slišali glas naših bližnjih, ki nas tudi danes potrebujejo. Če ne vidim ali slišim te prošnje svojih bližnjih, lahko podarim vsaj prijazen pogled prvemu, ki ga srečam, in sanje boljšega sveta se bodo nadaljevale vsem na očeh.
3705 epizod
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
V teh poletnih dneh je za vse nas, ki se zgodaj prebujamo, jutro nekaj posebnega. Prvo, kar ob svežini odprtega okna zaslišim, je ptičje petje. Nikjer še ni hrupa avtomobilov, je pa že rahla svetloba, ki me vabi v nov dan. V mestu je težko prisluhniti pticam, a v tišini poletnega jutra preštevam različne glasove in kaj hitro pozabim, da bo vse skupaj kmalu preglasil zgodnji vlak in hrup motorjev. Nič kaj se mi ne mudi v nov dan. Človek bi kar nadaljeval s sanjami in se prepustil temu žvrgolenju in rahli svetlobi, ki osvetljuje prav toliko, da vabi domišljijo na svojo pot. Te sanje so res krhke in jih lahko vsak hrup prežene. Kljub tej krhkosti se v njih prepleta vse, česar se tisti dan veselim, in prav tako to, česar se bojim. A v teh budnih sanjah, prepletenimi s ptičjim petjem in poigravanjem pravkar rojene svetlobe, je tako tisto težko kot tisto veselo nekaj, kar močno vabi v življenje. Čeprav bi človek kar ostal v zavetju teh budnih sanj, je porajajoče jutro močnejše in prej ali slej začnem z novim delovnim dnem.
Včasih si očitam, da preveč hitim, da bi si lahko privoščil malo več tega jutranjega miru in neprizadeto opazoval življenje, se prepustil svežini jutra in se naužil prijetne samote. Ko sem se zadnjič zalotil pri teh mislih, me je presunil otroški jok, ki je prihajal iz bližnjega stanovanja. Saj je nekdo hitro potolažil otroka, a jutranji mir je šel hitro po gobe. Lahko bi se jezil, ker je otroški jok zmotil to moje jutranje sanjarjenje. K sreči pa sem se zavedal, da ni le otrok, ki prebuja svoje starše, ampak je veliko ljudi, ki me danes čaka in upa, da jim bom vsaj toliko prisluhnil, kot sem pticam, in se jih veselil, kot se jutranje svetlobe. Otroški jok me ni prebudil, prebudile so me ptice. Otroški jok mi je pokazal, zakaj se prebujam vedno znova v nov dan. Kakor ptice ne morejo, da ne bi pele, tako mati ne more, da ne bi prisluhnila svojemu otroku in ga potolažila. Prav tako človek ne more mimo drugega, ki ga potrebuje, če hoče res biti človek.
Želim sebi in vsem vam, drage poslušalke, poslušalci, da bi se prepustili čudovitim sanjam, ki nam jih čara to jutro, in bi v njih slišali glas naših bližnjih, ki nas tudi danes potrebujejo. Če ne vidim ali slišim te prošnje svojih bližnjih, lahko podarim vsaj prijazen pogled prvemu, ki ga srečam, in sanje boljšega sveta se bodo nadaljevale vsem na očeh.
V teh poletnih dneh je za vse nas, ki se zgodaj prebujamo, jutro nekaj posebnega. Prvo, kar ob svežini odprtega okna zaslišim, je ptičje petje. Nikjer še ni hrupa avtomobilov, je pa že rahla svetloba, ki me vabi v nov dan. V mestu je težko prisluhniti pticam, a v tišini poletnega jutra preštevam različne glasove in kaj hitro pozabim, da bo vse skupaj kmalu preglasil zgodnji vlak in hrup motorjev. Nič kaj se mi ne mudi v nov dan. Človek bi kar nadaljeval s sanjami in se prepustil temu žvrgolenju in rahli svetlobi, ki osvetljuje prav toliko, da vabi domišljijo na svojo pot. Te sanje so res krhke in jih lahko vsak hrup prežene. Kljub tej krhkosti se v njih prepleta vse, česar se tisti dan veselim, in prav tako to, česar se bojim. A v teh budnih sanjah, prepletenimi s ptičjim petjem in poigravanjem pravkar rojene svetlobe, je tako tisto težko kot tisto veselo nekaj, kar močno vabi v življenje. Čeprav bi človek kar ostal v zavetju teh budnih sanj, je porajajoče jutro močnejše in prej ali slej začnem z novim delovnim dnem.
Včasih si očitam, da preveč hitim, da bi si lahko privoščil malo več tega jutranjega miru in neprizadeto opazoval življenje, se prepustil svežini jutra in se naužil prijetne samote. Ko sem se zadnjič zalotil pri teh mislih, me je presunil otroški jok, ki je prihajal iz bližnjega stanovanja. Saj je nekdo hitro potolažil otroka, a jutranji mir je šel hitro po gobe. Lahko bi se jezil, ker je otroški jok zmotil to moje jutranje sanjarjenje. K sreči pa sem se zavedal, da ni le otrok, ki prebuja svoje starše, ampak je veliko ljudi, ki me danes čaka in upa, da jim bom vsaj toliko prisluhnil, kot sem pticam, in se jih veselil, kot se jutranje svetlobe. Otroški jok me ni prebudil, prebudile so me ptice. Otroški jok mi je pokazal, zakaj se prebujam vedno znova v nov dan. Kakor ptice ne morejo, da ne bi pele, tako mati ne more, da ne bi prisluhnila svojemu otroku in ga potolažila. Prav tako človek ne more mimo drugega, ki ga potrebuje, če hoče res biti človek.
Želim sebi in vsem vam, drage poslušalke, poslušalci, da bi se prepustili čudovitim sanjam, ki nam jih čara to jutro, in bi v njih slišali glas naših bližnjih, ki nas tudi danes potrebujejo. Če ne vidim ali slišim te prošnje svojih bližnjih, lahko podarim vsaj prijazen pogled prvemu, ki ga srečam, in sanje boljšega sveta se bodo nadaljevale vsem na očeh.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Neveljaven email naslov