Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi danes se dogaja veliko lepega, samo opaziti moramo. Naslednja zgodba nam pokaže, kako iznajdljiva je lahko ljubezen.
Dva moža, oba resno bolna, sta skupaj ležala v bolnišnični sobi. Eden od njiju je lahko vsak dan eno uro sedel v svoji postelji, kar je pomagalo
odvajanju vode iz njegovih pljuč. Njegova postelja je bila ob edinem oknu v
sobi. Drugi mož je moral vse dneve preležati na hrbtu in gledati v strop.
Kmalu sta moža vse ure dneva govorila drug z drugim. Pogovarjala sta se osvojih družinah, svojih domovih, službah, kje sta se vojskovala in kje vse sta bila na počitnicah. In vsak dan je mož, ki je eno uro sedel ob oknu, drugemu opisoval stvari, ki jih je lahko videl zunaj. Mož na drugi postelji je začel živeti za ta enourna obdobja, v katerih je njegov prijatelj razširil
svet z dogajanjem in barvitostjo zunanjega sveta. Okno je gledalo na park
ob ljubkem jezeru. Race in labodi so se igrali na vodi, medtem ko so otroci
po jezeru spuščali svoje male čolničke. Mladi ljubimci so se objeti
sprehajali med cvetlicami in vsemi barvami mavrice.
Ko je mož ob oknu opisoval vse to v dovršenih podrobnostih, je mož na
drugi postelji priprl oči in si predstavljal slikovite prizore.
Tako so minevali dnevi in tedni.
Nekega jutra je sestra v sobo prinesla vodo za umivanje in ob oknu
našla telo moža, ki je mirno umrl v spanju. Razžalostila se je in
poklicala bolnišnično osebje, ki je truplo odneslo ven. Takoj ko je bilo
mogoče, je drugi mož zaprosil, naj ga premaknejo k oknu. Sestra mu je z
veseljem ustregla in potem, ko je poskrbela, da se je udobno namestil, ga je
pustila samega. Počasi, z veliko težavo, se je mož dvignil na komolce, da bi
prvič sam ugledal zunanji svet. Končno bo imel možnost sam užiti lepoto
zunanjega sveta. Napel je vse moči in pogledal skozi okno ob postelji.
Gledalo je na prazen zid. Mož je povprašal sestro, kaj bi mogel biti razlog,
da je preminuli sosed tako čudovito opisoval stvari v zunanjem svetu. Sestra
mu je povedala, da je bil slep in ni mogel videti zidu, ki je stal pred
oknom. Rekla mu je: Morda je hotel le osrečiti vas.
Neizmerna sreča leži v osrečevanju drugih, ne glede na naše lastne razmere.
Deljena bridkost se razpolovi, a kadar delimo srečo, se ta podvoji. Če bi se
rad počutil bogatega, samo preštej stvari, ki ti jih denar ne more dati.
Danes je dan, ki ga dal je Gospod, radujmo se, veselimo se ga!
Podari ta dar tudi drugim, morda jutri ne bo več mogoče?
Tudi danes se dogaja veliko lepega, samo opaziti moramo. Naslednja zgodba nam pokaže, kako iznajdljiva je lahko ljubezen.
Dva moža, oba resno bolna, sta skupaj ležala v bolnišnični sobi. Eden od njiju je lahko vsak dan eno uro sedel v svoji postelji, kar je pomagalo
odvajanju vode iz njegovih pljuč. Njegova postelja je bila ob edinem oknu v
sobi. Drugi mož je moral vse dneve preležati na hrbtu in gledati v strop.
Kmalu sta moža vse ure dneva govorila drug z drugim. Pogovarjala sta se osvojih družinah, svojih domovih, službah, kje sta se vojskovala in kje vse sta bila na počitnicah. In vsak dan je mož, ki je eno uro sedel ob oknu, drugemu opisoval stvari, ki jih je lahko videl zunaj. Mož na drugi postelji je začel živeti za ta enourna obdobja, v katerih je njegov prijatelj razširil
svet z dogajanjem in barvitostjo zunanjega sveta. Okno je gledalo na park
ob ljubkem jezeru. Race in labodi so se igrali na vodi, medtem ko so otroci
po jezeru spuščali svoje male čolničke. Mladi ljubimci so se objeti
sprehajali med cvetlicami in vsemi barvami mavrice.
Ko je mož ob oknu opisoval vse to v dovršenih podrobnostih, je mož na
drugi postelji priprl oči in si predstavljal slikovite prizore.
Tako so minevali dnevi in tedni.
Nekega jutra je sestra v sobo prinesla vodo za umivanje in ob oknu
našla telo moža, ki je mirno umrl v spanju. Razžalostila se je in
poklicala bolnišnično osebje, ki je truplo odneslo ven. Takoj ko je bilo
mogoče, je drugi mož zaprosil, naj ga premaknejo k oknu. Sestra mu je z
veseljem ustregla in potem, ko je poskrbela, da se je udobno namestil, ga je
pustila samega. Počasi, z veliko težavo, se je mož dvignil na komolce, da bi
prvič sam ugledal zunanji svet. Končno bo imel možnost sam užiti lepoto
zunanjega sveta. Napel je vse moči in pogledal skozi okno ob postelji.
Gledalo je na prazen zid. Mož je povprašal sestro, kaj bi mogel biti razlog,
da je preminuli sosed tako čudovito opisoval stvari v zunanjem svetu. Sestra
mu je povedala, da je bil slep in ni mogel videti zidu, ki je stal pred
oknom. Rekla mu je: Morda je hotel le osrečiti vas.
Neizmerna sreča leži v osrečevanju drugih, ne glede na naše lastne razmere.
Deljena bridkost se razpolovi, a kadar delimo srečo, se ta podvoji. Če bi se
rad počutil bogatega, samo preštej stvari, ki ti jih denar ne more dati.
Danes je dan, ki ga dal je Gospod, radujmo se, veselimo se ga!
Podari ta dar tudi drugim, morda jutri ne bo več mogoče?
3704 epizod
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Tudi danes se dogaja veliko lepega, samo opaziti moramo. Naslednja zgodba nam pokaže, kako iznajdljiva je lahko ljubezen.
Dva moža, oba resno bolna, sta skupaj ležala v bolnišnični sobi. Eden od njiju je lahko vsak dan eno uro sedel v svoji postelji, kar je pomagalo
odvajanju vode iz njegovih pljuč. Njegova postelja je bila ob edinem oknu v
sobi. Drugi mož je moral vse dneve preležati na hrbtu in gledati v strop.
Kmalu sta moža vse ure dneva govorila drug z drugim. Pogovarjala sta se osvojih družinah, svojih domovih, službah, kje sta se vojskovala in kje vse sta bila na počitnicah. In vsak dan je mož, ki je eno uro sedel ob oknu, drugemu opisoval stvari, ki jih je lahko videl zunaj. Mož na drugi postelji je začel živeti za ta enourna obdobja, v katerih je njegov prijatelj razširil
svet z dogajanjem in barvitostjo zunanjega sveta. Okno je gledalo na park
ob ljubkem jezeru. Race in labodi so se igrali na vodi, medtem ko so otroci
po jezeru spuščali svoje male čolničke. Mladi ljubimci so se objeti
sprehajali med cvetlicami in vsemi barvami mavrice.
Ko je mož ob oknu opisoval vse to v dovršenih podrobnostih, je mož na
drugi postelji priprl oči in si predstavljal slikovite prizore.
Tako so minevali dnevi in tedni.
Nekega jutra je sestra v sobo prinesla vodo za umivanje in ob oknu
našla telo moža, ki je mirno umrl v spanju. Razžalostila se je in
poklicala bolnišnično osebje, ki je truplo odneslo ven. Takoj ko je bilo
mogoče, je drugi mož zaprosil, naj ga premaknejo k oknu. Sestra mu je z
veseljem ustregla in potem, ko je poskrbela, da se je udobno namestil, ga je
pustila samega. Počasi, z veliko težavo, se je mož dvignil na komolce, da bi
prvič sam ugledal zunanji svet. Končno bo imel možnost sam užiti lepoto
zunanjega sveta. Napel je vse moči in pogledal skozi okno ob postelji.
Gledalo je na prazen zid. Mož je povprašal sestro, kaj bi mogel biti razlog,
da je preminuli sosed tako čudovito opisoval stvari v zunanjem svetu. Sestra
mu je povedala, da je bil slep in ni mogel videti zidu, ki je stal pred
oknom. Rekla mu je: Morda je hotel le osrečiti vas.
Neizmerna sreča leži v osrečevanju drugih, ne glede na naše lastne razmere.
Deljena bridkost se razpolovi, a kadar delimo srečo, se ta podvoji. Če bi se
rad počutil bogatega, samo preštej stvari, ki ti jih denar ne more dati.
Danes je dan, ki ga dal je Gospod, radujmo se, veselimo se ga!
Podari ta dar tudi drugim, morda jutri ne bo več mogoče?
Tudi danes se dogaja veliko lepega, samo opaziti moramo. Naslednja zgodba nam pokaže, kako iznajdljiva je lahko ljubezen.
Dva moža, oba resno bolna, sta skupaj ležala v bolnišnični sobi. Eden od njiju je lahko vsak dan eno uro sedel v svoji postelji, kar je pomagalo
odvajanju vode iz njegovih pljuč. Njegova postelja je bila ob edinem oknu v
sobi. Drugi mož je moral vse dneve preležati na hrbtu in gledati v strop.
Kmalu sta moža vse ure dneva govorila drug z drugim. Pogovarjala sta se osvojih družinah, svojih domovih, službah, kje sta se vojskovala in kje vse sta bila na počitnicah. In vsak dan je mož, ki je eno uro sedel ob oknu, drugemu opisoval stvari, ki jih je lahko videl zunaj. Mož na drugi postelji je začel živeti za ta enourna obdobja, v katerih je njegov prijatelj razširil
svet z dogajanjem in barvitostjo zunanjega sveta. Okno je gledalo na park
ob ljubkem jezeru. Race in labodi so se igrali na vodi, medtem ko so otroci
po jezeru spuščali svoje male čolničke. Mladi ljubimci so se objeti
sprehajali med cvetlicami in vsemi barvami mavrice.
Ko je mož ob oknu opisoval vse to v dovršenih podrobnostih, je mož na
drugi postelji priprl oči in si predstavljal slikovite prizore.
Tako so minevali dnevi in tedni.
Nekega jutra je sestra v sobo prinesla vodo za umivanje in ob oknu
našla telo moža, ki je mirno umrl v spanju. Razžalostila se je in
poklicala bolnišnično osebje, ki je truplo odneslo ven. Takoj ko je bilo
mogoče, je drugi mož zaprosil, naj ga premaknejo k oknu. Sestra mu je z
veseljem ustregla in potem, ko je poskrbela, da se je udobno namestil, ga je
pustila samega. Počasi, z veliko težavo, se je mož dvignil na komolce, da bi
prvič sam ugledal zunanji svet. Končno bo imel možnost sam užiti lepoto
zunanjega sveta. Napel je vse moči in pogledal skozi okno ob postelji.
Gledalo je na prazen zid. Mož je povprašal sestro, kaj bi mogel biti razlog,
da je preminuli sosed tako čudovito opisoval stvari v zunanjem svetu. Sestra
mu je povedala, da je bil slep in ni mogel videti zidu, ki je stal pred
oknom. Rekla mu je: Morda je hotel le osrečiti vas.
Neizmerna sreča leži v osrečevanju drugih, ne glede na naše lastne razmere.
Deljena bridkost se razpolovi, a kadar delimo srečo, se ta podvoji. Če bi se
rad počutil bogatega, samo preštej stvari, ki ti jih denar ne more dati.
Danes je dan, ki ga dal je Gospod, radujmo se, veselimo se ga!
Podari ta dar tudi drugim, morda jutri ne bo več mogoče?
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Danes mineva 50 let od smrti nemškega evangeličanskega teologa, filozofa, zdravnika, glasbenika in predvsem velikega človekoljuba Alberta Schweitzer-ja. Polovico svojega življenja je preživel v afriški državi Gabon, kjer je ustanovil bolnišnice za domačine, sredstva za svoje projekte pa je med-drugim zbiral tudi z orgelskimi koncerti in predavanji, ki jih je izvajal po Evropi in Združenih državah. Za svoje delo je leta 1952 prejel Nobelovo nagrado za mir. Sicer pa je Schweitzer veliko razmišljal o človeški etiki, ki je bila zanj: spoštovanje do vsakega življenja, do vseh živih bitij. O Nobelovem nagrajencu, v Duhovni misli, razmišlja filozofinja dr. Cvetka Hedžet Toth.
Zgodi se, da je človek, ko pride z dopusta, še bolj utrujen kot prej. V poletnih dneh - pa tudi sicer - ko naj bi se odpočili in ustavili, radi obsedimo pred računalnikom, tablico ali pametnim telefonom in vneto brskamo po novih podatkih in novicah. Kaj je potrebno naredi - če sploh kaj - da se zares ustavimo, v Duhovni misli to jutro razmišlja pater dr. Karel Gržan.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Neveljaven email naslov