Tudi danes se dogaja veliko lepega, samo opaziti moramo. Naslednja zgodba nam pokaže, kako iznajdljiva je lahko ljubezen. Dva moža, oba resno bolna, sta skupaj ležala v bolnišnični sobi. Eden od njiju je lahko vsak dan eno uro sedel v svoji postelji, kar je pomagalo odvajanju vode iz njegovih pljuč. Njegova postelja je bila ob edinem oknu v sobi. Drugi mož je moral vse dneve preležati na hrbtu in gledati v strop. Kmalu sta moža vse ure dneva govorila drug z drugim. Pogovarjala sta se osvojih družinah, svojih domovih, službah, kje sta se vojskovala in kje vse sta bila na počitnicah. In vsak dan je mož, ki je eno uro sedel ob oknu, drugemu opisoval stvari, ki jih je lahko videl zunaj. Mož na drugi postelji je začel živeti za ta enourna obdobja, v katerih je njegov prijatelj razširil svet z dogajanjem in barvitostjo zunanjega sveta. Okno je gledalo na park ob ljubkem jezeru. Race in labodi so se igrali na vodi, medtem ko so otroci po jezeru spuščali svoje male čolničke. Mladi ljubimci so se objeti sprehajali med cvetlicami in vsemi barvami mavrice. Ko je mož ob oknu opisoval vse to v dovršenih podrobnostih, je mož na drugi postelji priprl oči in si predstavljal slikovite prizore. Tako so minevali dnevi in tedni. Nekega jutra je sestra v sobo prinesla vodo za umivanje in ob oknu našla telo moža, ki je mirno umrl v spanju. Razžalostila se je in poklicala bolnišnično osebje, ki je truplo odneslo ven. Takoj ko je bilo mogoče, je drugi mož zaprosil, naj ga premaknejo k oknu. Sestra mu je z veseljem ustregla in potem, ko je poskrbela, da se je udobno namestil, ga je pustila samega. Počasi, z veliko težavo, se je mož dvignil na komolce, da bi prvič sam ugledal zunanji svet. Končno bo imel možnost sam užiti lepoto zunanjega sveta. Napel je vse moči in pogledal skozi okno ob postelji. Gledalo je na prazen zid. Mož je povprašal sestro, kaj bi mogel biti razlog, da je preminuli sosed tako čudovito opisoval stvari v zunanjem svetu. Sestra mu je povedala, da je bil slep in ni mogel videti zidu, ki je stal pred oknom. Rekla mu je: Morda je hotel le osrečiti vas. Neizmerna sreča leži v osrečevanju drugih, ne glede na naše lastne razmere. Deljena bridkost se razpolovi, a kadar delimo srečo, se ta podvoji. Če bi se rad počutil bogatega, samo preštej stvari, ki ti jih denar ne more dati. Danes je dan, ki ga dal je Gospod, radujmo se, veselimo se ga! Podari ta dar tudi drugim, morda jutri ne bo več mogoče?

Tudi danes se dogaja veliko lepega, samo opaziti moramo. Naslednja zgodba nam pokaže, kako iznajdljiva je lahko ljubezen.

 Dva moža, oba resno bolna, sta skupaj ležala v bolnišnični sobi. Eden od njiju je lahko vsak dan eno uro sedel v svoji postelji, kar je pomagalo

odvajanju vode iz njegovih pljuč. Njegova postelja je bila ob edinem oknu v

sobi. Drugi mož je moral vse dneve preležati na hrbtu in gledati v strop.

 Kmalu sta moža vse ure dneva govorila drug z drugim. Pogovarjala sta se osvojih družinah, svojih domovih, službah, kje sta se vojskovala in kje vse sta bila na počitnicah. In vsak dan je mož, ki je eno uro sedel ob oknu, drugemu opisoval stvari, ki jih je lahko videl zunaj. Mož na drugi postelji je začel živeti za ta enourna obdobja, v katerih je njegov prijatelj razširil

svet z dogajanjem in barvitostjo zunanjega sveta. Okno je gledalo na park

ob ljubkem jezeru. Race in labodi so se igrali na vodi, medtem ko so otroci

po jezeru spuščali svoje male čolničke. Mladi ljubimci so se objeti

sprehajali med cvetlicami in vsemi barvami mavrice.

Ko je mož ob oknu opisoval vse to v dovršenih podrobnostih, je mož na

drugi postelji priprl oči in si predstavljal slikovite prizore.

Tako so minevali dnevi in tedni.

Nekega jutra je sestra v sobo prinesla vodo za umivanje in ob oknu

našla telo moža, ki je mirno umrl v spanju. Razžalostila se je in

poklicala bolnišnično osebje, ki je truplo odneslo ven. Takoj ko je bilo

mogoče, je drugi mož zaprosil, naj ga premaknejo k oknu. Sestra mu je z

veseljem ustregla in potem, ko je poskrbela, da se je udobno namestil, ga je

pustila samega. Počasi, z veliko težavo, se je mož dvignil na komolce, da bi

prvič sam ugledal zunanji svet. Končno bo imel možnost sam užiti lepoto

zunanjega sveta.  Napel  je vse moči in pogledal skozi okno ob postelji.

Gledalo je na prazen zid. Mož je povprašal sestro, kaj bi mogel biti razlog,

da je preminuli sosed tako čudovito opisoval stvari v zunanjem svetu. Sestra

mu je povedala, da je bil slep in ni mogel videti zidu, ki je stal pred

oknom. Rekla mu je: Morda je hotel le osrečiti vas.

Neizmerna sreča leži v osrečevanju drugih, ne glede na naše lastne razmere.

Deljena bridkost se razpolovi, a kadar delimo srečo, se ta podvoji. Če bi se

rad počutil bogatega, samo preštej stvari, ki ti jih denar ne more dati.

Danes je dan, ki ga dal je Gospod, radujmo se, veselimo se ga!

Podari ta dar tudi drugim, morda jutri ne bo več mogoče?