Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zmago Godina: Sirote

23.12.2016

Med letoma 1854 in 1929 so v ZDA okrog 200.000 sirot iz mest na ameriški vzhodni obali z vlaki odpeljali proti zahodu, da bi jim našli dom in družino. Veliko otrok je starše izgubilo v epidemijah. Drugi so bili otroci ne tako srečnih priseljencev. Spet tretji so postali sirote zaradi alkohola. Toda vsi so potrebovali dom. V skupinah po 30 ali 40 so jih naložili na vlak, ki se je potem ustavljal na podeželskih območjih. Otroke so postrojili na peronu – podobno kot živali na dražbi. Potencialni starši so jim zastavljali vprašanja, ocenjevali njihovo zdravje in pregledovali njihove zobe. Če so jih izbrali, so šli na svoj novi dom. Če ne, so se vkrcali nazaj na vlak in se odpeljali do naslednje postaje. Vlak sirot. Ste se kdaj počutili kot sirota? Zapuščeni? Sami? Ste se kdaj vprašali: “Ali sploh kaj štejem? Je komu mar zame?” Vsak dan se namreč dogaja, da slišimo katero od sporočil, ki nam pravijo, da ne štejemo. Ne najdemo nove službe, potem ko smo izgubili prejšnjo. Prijatelji ali partner nas zapustijo. Vse od navadnega mozolja pa do Alzheimerjeve bolezni nam lahko da občutek nezaželenosti. In potem se odzovemo. Svojo vrednost želimo dokazati s številnimi aktivnostmi. Več delamo. Več kupujemo. Več dosegamo. Borimo se. A velikokrat se nič ne spremeni. V Svetem pismu beremo o tem, da naša identiteta ni naša lastnina, da to niso naše sposobnosti ali naši dosežki. Prav tako nas ne določajo naši neuspehi, pomanjkljivosti, dolgovi ali neumne odločitve. Naša identiteta je, da smo Božji otrok. Ustvarjeni po njegovi podobi in odrešeni s Kristusovo smrtjo in vstajenjem. In pri prenosu tega sporočila je uporabljena slika posvojitve (Efežanom 1,4-5). Posvojeni otroci so namreč izbrani otroci. Z biološkimi otroci ni tako. Ko dojenčka dajo v roke materi ali očetu noben nima možnosti izbire. Toda če ste posvojeni, so vas starši izbrali. Nenačrtovane nosečnosti se dogajajo. Toda nenačrtovane posvojitve? Nisem še slišal za kaj takega. Živeti kot Božji otrok pomeni vedeti, da smo ljubljeni. Ne zato ker poskušamo Bogu ugoditi in nam to uspe ali pa ker mu ne uspemo ugoditi in se opravičimo, ampak zato ker si On želi biti naš Oče. Vsa naša prizadevanja, da si pridobimo njegovo naklonjenost, so odveč. Naši strahovi, da bomo izgubili njegovo naklonjenost so nepotrebni. Ne moremo ga prepričati, da nas sprejme niti da nas zapusti. In če kaj, potem je prav to sporočilo prihajajočih prazničnih dni. Kristusovo utelešenje prinaša sporočilo nezaslužene naklonjenosti, ki nam jo Bog izkazuje, in v kateri nam s tem, ko postaja eden od nas, govori: “Z večno ljubeznijo te ljubim.” (Jeremija 31,3). In ta ljubezen zahteva, da spremenimo svoj odnos do sebe. Da zavržemo svoje občutke zavrženosti in sprejmemo to, kar pravi Bog: “Poklical sem te po imenu: moj si.” (Izaija 43,1) Vsakdo od nas potrebuje ljubezen. Vsakdo od nas potrebuje gotovost, da smo sprejeti. Zato sprejmite te besede. Ne filtrirajte jih, ne upirajte se jim, ne zmanjšujte njihovega pomena. Samo sprejmite jih. Dovolite jim, da se udomačijo v vas in vam prinesejo globok in zadovoljujoč občutek gotovosti, da vas Bog ljubi in vas nikoli ne bo zapustil.

Med letoma 1854 in 1929 so v ZDA okrog 200.000 sirot iz mest na ameriški vzhodni obali z vlaki odpeljali proti zahodu, da bi jim našli dom in družino. Veliko otrok je starše izgubilo v epidemijah. Drugi so bili otroci ne tako srečnih priseljencev. Spet tretji so postali sirote zaradi alkohola. Toda vsi so potrebovali dom. V skupinah po 30 ali 40 so jih naložili na vlak, ki se je potem ustavljal na podeželskih območjih. Otroke so postrojili na peronu – podobno kot živali na dražbi. Potencialni starši so jim zastavljali vprašanja, ocenjevali njihovo zdravje in pregledovali njihove zobe. Če so jih izbrali, so šli na svoj novi dom. Če ne, so se vkrcali nazaj na vlak in se odpeljali do naslednje postaje.

Vlak sirot.

Ste se kdaj počutili kot sirota? Zapuščeni? Sami? Ste se kdaj vprašali: “Ali sploh kaj štejem? Je komu mar zame?” Vsak dan se namreč dogaja, da slišimo katero od sporočil, ki nam pravijo, da ne štejemo. Ne najdemo nove službe, potem ko smo izgubili prejšnjo. Prijatelji ali partner nas zapustijo. Vse od navadnega mozolja pa do Alzheimerjeve bolezni nam lahko da občutek nezaželenosti. In potem se odzovemo. Svojo vrednost želimo dokazati s številnimi aktivnostmi. Več delamo. Več kupujemo. Več dosegamo. Borimo se. A velikokrat se nič ne spremeni.

V Svetem pismu beremo o tem, da naša identiteta ni naša lastnina, da to niso naše sposobnosti ali naši dosežki. Prav tako nas ne določajo naši neuspehi, pomanjkljivosti, dolgovi ali neumne odločitve. Naša identiteta je, da smo Božji otrok. Ustvarjeni po njegovi podobi in odrešeni s Kristusovo smrtjo in vstajenjem. In pri prenosu tega sporočila je uporabljena slika posvojitve  (Efežanom 1,4-5). Posvojeni otroci so namreč izbrani otroci. Z biološkimi otroci ni tako. Ko dojenčka dajo v roke materi ali očetu noben nima možnosti izbire. Toda če ste posvojeni, so vas starši izbrali. Nenačrtovane nosečnosti se dogajajo. Toda nenačrtovane posvojitve? Nisem še slišal za kaj takega.

Živeti kot Božji otrok pomeni vedeti, da smo ljubljeni. Ne zato ker poskušamo Bogu ugoditi in nam to uspe ali pa ker mu ne uspemo ugoditi in se opravičimo, ampak zato ker si On želi biti naš Oče. Vsa naša prizadevanja, da si pridobimo njegovo naklonjenost, so odveč. Naši strahovi, da bomo izgubili njegovo naklonjenost so nepotrebni. Ne moremo ga prepričati, da nas sprejme niti da nas zapusti.

In če kaj, potem je prav to sporočilo prihajajočih prazničnih dni. Kristusovo utelešenje prinaša sporočilo nezaslužene naklonjenosti, ki nam jo Bog izkazuje, in v kateri nam s tem, ko postaja eden od nas, govori: “Z večno ljubeznijo te ljubim.” (Jeremija 31,3). In ta ljubezen zahteva, da spremenimo svoj odnos do sebe. Da zavržemo svoje občutke zavrženosti in sprejmemo to, kar pravi Bog: “Poklical sem te po imenu: moj si.” (Izaija 43,1) Vsakdo od nas potrebuje ljubezen. Vsakdo od nas potrebuje gotovost, da smo sprejeti. Zato sprejmite te besede. Ne filtrirajte jih, ne upirajte se jim, ne zmanjšujte njihovega pomena. Samo sprejmite jih. Dovolite jim, da se udomačijo v vas in vam prinesejo globok in zadovoljujoč občutek gotovosti, da vas Bog ljubi in vas nikoli ne bo zapustil.

 


Duhovna misel

3704 epizod


Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Zmago Godina: Sirote

23.12.2016

Med letoma 1854 in 1929 so v ZDA okrog 200.000 sirot iz mest na ameriški vzhodni obali z vlaki odpeljali proti zahodu, da bi jim našli dom in družino. Veliko otrok je starše izgubilo v epidemijah. Drugi so bili otroci ne tako srečnih priseljencev. Spet tretji so postali sirote zaradi alkohola. Toda vsi so potrebovali dom. V skupinah po 30 ali 40 so jih naložili na vlak, ki se je potem ustavljal na podeželskih območjih. Otroke so postrojili na peronu – podobno kot živali na dražbi. Potencialni starši so jim zastavljali vprašanja, ocenjevali njihovo zdravje in pregledovali njihove zobe. Če so jih izbrali, so šli na svoj novi dom. Če ne, so se vkrcali nazaj na vlak in se odpeljali do naslednje postaje. Vlak sirot. Ste se kdaj počutili kot sirota? Zapuščeni? Sami? Ste se kdaj vprašali: “Ali sploh kaj štejem? Je komu mar zame?” Vsak dan se namreč dogaja, da slišimo katero od sporočil, ki nam pravijo, da ne štejemo. Ne najdemo nove službe, potem ko smo izgubili prejšnjo. Prijatelji ali partner nas zapustijo. Vse od navadnega mozolja pa do Alzheimerjeve bolezni nam lahko da občutek nezaželenosti. In potem se odzovemo. Svojo vrednost želimo dokazati s številnimi aktivnostmi. Več delamo. Več kupujemo. Več dosegamo. Borimo se. A velikokrat se nič ne spremeni. V Svetem pismu beremo o tem, da naša identiteta ni naša lastnina, da to niso naše sposobnosti ali naši dosežki. Prav tako nas ne določajo naši neuspehi, pomanjkljivosti, dolgovi ali neumne odločitve. Naša identiteta je, da smo Božji otrok. Ustvarjeni po njegovi podobi in odrešeni s Kristusovo smrtjo in vstajenjem. In pri prenosu tega sporočila je uporabljena slika posvojitve (Efežanom 1,4-5). Posvojeni otroci so namreč izbrani otroci. Z biološkimi otroci ni tako. Ko dojenčka dajo v roke materi ali očetu noben nima možnosti izbire. Toda če ste posvojeni, so vas starši izbrali. Nenačrtovane nosečnosti se dogajajo. Toda nenačrtovane posvojitve? Nisem še slišal za kaj takega. Živeti kot Božji otrok pomeni vedeti, da smo ljubljeni. Ne zato ker poskušamo Bogu ugoditi in nam to uspe ali pa ker mu ne uspemo ugoditi in se opravičimo, ampak zato ker si On želi biti naš Oče. Vsa naša prizadevanja, da si pridobimo njegovo naklonjenost, so odveč. Naši strahovi, da bomo izgubili njegovo naklonjenost so nepotrebni. Ne moremo ga prepričati, da nas sprejme niti da nas zapusti. In če kaj, potem je prav to sporočilo prihajajočih prazničnih dni. Kristusovo utelešenje prinaša sporočilo nezaslužene naklonjenosti, ki nam jo Bog izkazuje, in v kateri nam s tem, ko postaja eden od nas, govori: “Z večno ljubeznijo te ljubim.” (Jeremija 31,3). In ta ljubezen zahteva, da spremenimo svoj odnos do sebe. Da zavržemo svoje občutke zavrženosti in sprejmemo to, kar pravi Bog: “Poklical sem te po imenu: moj si.” (Izaija 43,1) Vsakdo od nas potrebuje ljubezen. Vsakdo od nas potrebuje gotovost, da smo sprejeti. Zato sprejmite te besede. Ne filtrirajte jih, ne upirajte se jim, ne zmanjšujte njihovega pomena. Samo sprejmite jih. Dovolite jim, da se udomačijo v vas in vam prinesejo globok in zadovoljujoč občutek gotovosti, da vas Bog ljubi in vas nikoli ne bo zapustil.

Med letoma 1854 in 1929 so v ZDA okrog 200.000 sirot iz mest na ameriški vzhodni obali z vlaki odpeljali proti zahodu, da bi jim našli dom in družino. Veliko otrok je starše izgubilo v epidemijah. Drugi so bili otroci ne tako srečnih priseljencev. Spet tretji so postali sirote zaradi alkohola. Toda vsi so potrebovali dom. V skupinah po 30 ali 40 so jih naložili na vlak, ki se je potem ustavljal na podeželskih območjih. Otroke so postrojili na peronu – podobno kot živali na dražbi. Potencialni starši so jim zastavljali vprašanja, ocenjevali njihovo zdravje in pregledovali njihove zobe. Če so jih izbrali, so šli na svoj novi dom. Če ne, so se vkrcali nazaj na vlak in se odpeljali do naslednje postaje.

Vlak sirot.

Ste se kdaj počutili kot sirota? Zapuščeni? Sami? Ste se kdaj vprašali: “Ali sploh kaj štejem? Je komu mar zame?” Vsak dan se namreč dogaja, da slišimo katero od sporočil, ki nam pravijo, da ne štejemo. Ne najdemo nove službe, potem ko smo izgubili prejšnjo. Prijatelji ali partner nas zapustijo. Vse od navadnega mozolja pa do Alzheimerjeve bolezni nam lahko da občutek nezaželenosti. In potem se odzovemo. Svojo vrednost želimo dokazati s številnimi aktivnostmi. Več delamo. Več kupujemo. Več dosegamo. Borimo se. A velikokrat se nič ne spremeni.

V Svetem pismu beremo o tem, da naša identiteta ni naša lastnina, da to niso naše sposobnosti ali naši dosežki. Prav tako nas ne določajo naši neuspehi, pomanjkljivosti, dolgovi ali neumne odločitve. Naša identiteta je, da smo Božji otrok. Ustvarjeni po njegovi podobi in odrešeni s Kristusovo smrtjo in vstajenjem. In pri prenosu tega sporočila je uporabljena slika posvojitve  (Efežanom 1,4-5). Posvojeni otroci so namreč izbrani otroci. Z biološkimi otroci ni tako. Ko dojenčka dajo v roke materi ali očetu noben nima možnosti izbire. Toda če ste posvojeni, so vas starši izbrali. Nenačrtovane nosečnosti se dogajajo. Toda nenačrtovane posvojitve? Nisem še slišal za kaj takega.

Živeti kot Božji otrok pomeni vedeti, da smo ljubljeni. Ne zato ker poskušamo Bogu ugoditi in nam to uspe ali pa ker mu ne uspemo ugoditi in se opravičimo, ampak zato ker si On želi biti naš Oče. Vsa naša prizadevanja, da si pridobimo njegovo naklonjenost, so odveč. Naši strahovi, da bomo izgubili njegovo naklonjenost so nepotrebni. Ne moremo ga prepričati, da nas sprejme niti da nas zapusti.

In če kaj, potem je prav to sporočilo prihajajočih prazničnih dni. Kristusovo utelešenje prinaša sporočilo nezaslužene naklonjenosti, ki nam jo Bog izkazuje, in v kateri nam s tem, ko postaja eden od nas, govori: “Z večno ljubeznijo te ljubim.” (Jeremija 31,3). In ta ljubezen zahteva, da spremenimo svoj odnos do sebe. Da zavržemo svoje občutke zavrženosti in sprejmemo to, kar pravi Bog: “Poklical sem te po imenu: moj si.” (Izaija 43,1) Vsakdo od nas potrebuje ljubezen. Vsakdo od nas potrebuje gotovost, da smo sprejeti. Zato sprejmite te besede. Ne filtrirajte jih, ne upirajte se jim, ne zmanjšujte njihovega pomena. Samo sprejmite jih. Dovolite jim, da se udomačijo v vas in vam prinesejo globok in zadovoljujoč občutek gotovosti, da vas Bog ljubi in vas nikoli ne bo zapustil.

 


12.10.2008

Duhovna misel

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


05.10.2008

Duhovna misel

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


28.09.2008

Priprošnje svetnikom

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


21.09.2008

Duhovna misel

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


Stran 186 od 186
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov