S praznovanjem cvetne nedelje kristjani začnemo z neposredno pripravo na veliko noč, ki je največji krščanski praznik. Vsebina cvetne nedelje je Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Prišla je njegova ura, zato mora biti v Jeruzalemu, »ker ni možno, da bi prerok umrl zunaj Jeruzalema« (Lk 13,33). Ko je sedeč na osličku jezdil v sveto mesto, je »zelo veliko ljudi iz množice razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih stlali po poti. Možice pa, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: 'Hozana Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« (Mt 21,8-9). Prav ta množica me vznemirja. Postavlja mi vprašanja o človekovem ravnanju in odločanju, o njegovi presoji in zvestobi. Samo nekaj dni pozneje, na veliki petek, je bil Jezus obsojen na smrt na križu. Obsodila ga je množica. Najbrž ista množica, ki je ob njegovem prihodu v mesto predenj polagala oblačila, ga obsipala z zelenjem in cvetjem in mu vzklikala hozana. Ta izraz je bil najprej molitev za pomoč, pozneje pa je dobil pomen vzklika ali pozdrava. Množica so bili romarji, ki so se zbrali za praznovanje Pashe. Kaj se je zgodilo, da so od veselega vzklikanja v pozdrav v samo nekaj dneh prešli k zahtevi po smrti. Veseli hozana je postal preteči smrt zasluži, križaj ga. Nič posebnega se ni zgodilo. Ko je Jezus prihajal v mesto, so ga sprejemali kot obljubljenega maziljenca. V njem so videli uresničene sanje tisočletne zgodovine svojega ljudstva. Pričakovali so maziljenca, ki bo stopil na čelo naroda in ga z mogočnimi dejanji osvobodil izpod vseh jarmov in vseh zavojevalcev. Popeljal jih bo na pota nekdanje slave. Povrnil jim bo sijaj, kakršnega so imeli v času kraljev Davida in Salomona. Slutnja izpolnjenih sanj je iz njihovih grl zvabila vzklike hozana. Hitro pa se je pokazalo, da ne namerava vzeti v roke meča in da se okupatorskim Rimljanom ne bo postavil po robu. Torej ni maziljenec, ni Mesija, ni izpolnitev obljub. Nič ni hujšega kakor porušeno upanje, prevarano pričakovanje. Pepel zgorelih sanj se je zvrtinčil v zahtevo po smrti, po križanju. Ker je prevarant. V teh dnevih pretehtajmo sebe – kako blizu sta v našem življenju hozana in križaj ga; občudovanje in zaničevanje. Ali drugače: so moje odločitve sad tehtnega in kritičnega razmisleka, ali pa dovolim, da drugi odločajo, komu bom sledil: Kristusu ali njegovim nasprotnikom.